Seme Mangold Bright Lights – setveni trak – 5 m
Okrasno zelje Crane Bicolor F1 - Brassica...
Dahlia Red Fubuki – dalija – gomolji dalije – 1...
Cvetlični podrast za senco - trajna cvetlična preproga
Ta podrast je namenjena mestom pod razpršenimi drevesi, katerih krošnje se večinoma ne dotikajo. V podrast lahko prodre več svetlobe. Tukaj se lahko oblikuje bolj ali manj povezana podrast. Višino košnje izberemo nižjo kot pri klasični travi, 5 - 8 cm nad zemljo. Rezultat bo nižja cvetlična podrast, ki se prilega na primer v parke.
Podrast pod drevesi se mora zadovoljiti le z manjšim količino svetlobe in včasih tudi vlage. Zato so podrastne rastline sposobne preživeti pod drevesi, kjer do tal padajo potujoči sončni žarki kot v svetlih gozdovih. Da bi imel podrast dovolj prostora za svoj razvoj, je treba grabiti listje.
Paket 10 g zadostuje za 5 do 10 m2 površine.
Slika je samo ilustrativna.
Lokacijo izberemo v polsenci pod drevesi ali na senčni strani stavb.
Setev poteka spomladi ali jeseni. Semena sejemo neposredno na pripravljeno zemljo in jih rahlo vdelamo v zemljo z lahkim grabljenjem, nato jih je priporočljivo rahlo povaljati.
Semena posameznih vrst travniških cvetlic kalijo počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebno je dovolj toplote in zalivanja (razen izjem).
Zraslo travo je treba redno kositi že prvo leto po setvi. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so vzklile kasneje. Košnja tako podpira vrstno pestrost travniških cvetlic.
Košnja poteka prvo leto pogosteje 4 do 6 cm nad zemljo, od drugega leta po setvi 1–3x letno glede na rast, vendar najbolje vedno na koncu cvetenja.
Priporočena setvena količina za ročno setev je 3 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 2 g na 1 m2.
Cvetlice 65 %:
betonika zdravilna (Betonica officinalis) – 3
črni čilimnik (Cytisus nigricans) – 3
drnavac zdravilni (Parietaria officinalis) – 0,5
črni grahor (Lathyrus niger) – 5
spomladanski grahor (Lathyrus vernus) – 0,5
ponosni nagelj (Dianthus superbus) – 1
črnooka plavica (Centaurea scabiosa) – 3
gozdna jagoda (Fragaria vesca) – 0,1
savojski jastrebnik (Hieracium sabaudum) – 0,5
zidni jastrebnik (Hieracium murorum) – 0,2
klinopad navadni (Clinopodium vulgare) – 0,5
venčni petelinček (Lychnis flos-cuculi) – 2
pokončna močvirnica (Potentilla recta) – 1
rdeči naprstnik (Digitalis purpurea) – 0,5
velikocvetni naprstnik (Digitalis grandiflora) – 0,5
oman konjski (Inula conyzae) – 0,3
volčji mor (Aconitum lycoctonum) – 1,5
navadni orliček (Aquilegia vulgaris) – 2,5
gozdna ožanka (Teucrium scorodonia) – 2
pokončni plamenec (Clematis recta) – 5
spomladanska trobentica (Primula veris) – 2
cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias) – 1
grozdasta rimbaba (Tanacetum corymbosum) – 2,5
navadna rimbaba (Tanacetum parthenium) – 0,5
dvodomna silenka (Silene dioica) – 3
viseča silenka (Silene nutans) – 3
mošusni slez (Malva moschata) – 3
gozdni svizec (Galium sylvaticum) – 0,5
dlakava svizelka (Cruciata leavipes) – 3
lepljiva žajbelj (Salvia glutinosa) – 4
zdravilna tolita (Vincetoxicum hirundinaria) – 3
bela trema (Dictamnus albus) – 5
dlakava šentjanževka (Hypericum hirsutum) – 0,5
dišeča večernica (Hesperis matronalis) – 0,3
Rivinova vijolica (Viola riviniana) – 0,1
koprivolistni zvonček (Campanula trachelium) – 0,3
repkasti zvonček (Campanula rapunculoides) – 0,4
širokolistni zvonček (Campanula latifolia) – 0,3
Trave: 35 %
grobolistna bilnica (Festuca brevipila) – 3
gozdna bilnica (Festuca altissima) – 3
ovčja bilnica (Festuca ovina) – 3
raznolistna bilnica (Festuca heterophylla) – 4
gozdna latovka (Poa nemoralis) – 4
trsnata metlica (Deschampsia cespitosa) – 0,5
mehkoostna ostrica (Carex muricata) – 5
gozdna srha (Dactylis polygama) – 3
dišeča tomka (Anthoxanthum odoratum) – 1,5
gozdna valjka (Brachypodium sylvaticum) – 5
Sestava komponent se lahko razlikuje in nekatere vrste lahko nadomestijo druge podobne.
Tehnični list
Posebna literatura
Semena so zelo drobna!
Pred setvijo Venerinih muholovk je potrebna t. i. hladna stratifikacija. To je postopek, pri katerem vlaga in nizke temperature okoli približno 5 °C spodbudijo semena h kasnejšemu kaljenju. Stratifikacijo lahko preprosto izvedemo tako, da semena zavijemo v navlažen prtiček, jih zapremo v vrečko in tako pripravljena položimo v hladilnik. Semena je treba redno preverjati, saj se ne smejo izsušiti.
Semena sejemo na površino substrata in vzdržujemo visoko zračno vlažnost. Priporočamo uporabo steklene posode ali akvarija. Po kalitvi rastline postopoma navajajte na nižjo vlažnost. Majhne rastline, visoke približno 3 cm, to velikost dosežejo približno 6–12 mesecev po kalitvi in imajo raje polsenco.
Setev je možna skozi vse leto, vendar je najprimernejši čas od aprila do junija ter oktobra in novembra.
Pozor – semena travniških zeli bodo večinoma kalila šele naslednje leto!
Zgodnjih jesenskih setev ne priporočamo, saj predvsem spodbujajo rast plevela, ki se ga bomo kasneje težko znebili.
Dobro je vedeti, da semena samoniklih rastlin ne vzklijejo takoj ob stiku s tlemi, temveč čakajo na ustrezen impulz iz zunanjega okolja.
Tla je treba pripraviti podobno kot za trato. Dobro prekopana tla priporočamo poravnati z grabljami, morebitne grude razbiti, vidne kamne pa pobrati – tako si bomo olajšali košnjo.
Gnojenja z dušikovimi gnojili ne priporočamo. Na gnojenje se najprej odzovejo trave s hitrejšo in bujnejšo rastjo ter tako zatrejo cvetoče vrste.
Uporaba herbicidov v tako vrstno bogatem nasadu, kot so okrasni travniki, nikakor ni primerna.
Prvo leto po setvi priporočamo košnjo na višino 20 cm, v naslednjih letih pa na 4–5 cm. Kosimo lahko s koso ali kosilnico.
Najprej se prijavite.
Prijavi se
Ustvarite brezplačen račun, da shranite izbrane izdelke.
Prijavi se