Pastinak
Njegova pridelava je nezahtevna, skoraj ga ni treba opazovati. Njegove okusne korenine so v kuhinji zelo vsestransko uporabne. zelenjava/semena-zelenjave/korenovka/pastinak">Pastinak spada v družino korenovk, kamor uvrščamo na primer tudi korenje; gre za trajno in mrazu odporno zelišče. Korenine pastinaka so v nasprotju z korenino korenja blede, okusno izrazitejše ter bogatejše z vitamini in minerali. Vsebujejo znatno količino kalija in vlaknin.
V naravi bi ga lahko zamenjali s pegastim bolehlavom. Ta rastlina se je v antiki uporabljala kot strup, saj je smrtno strupena. Glavna razlika je v steblu. Bolehlav ima gladko steblo brez dlačic z vijoličastimi pikami ali progami. Zelišča se razlikujejo tudi po listih in cvetovih.
Pastinak kalijo razmeroma dolgo. Zaradi tega semena sejemo zgodaj spomladi, idealno že marca. Primerna prst je vlažna, rodovitna in peščena (tj. lahka) ter dovolj globoka. Pred setvijo gnojenje ni priporočljivo. V pregnojeni zemlji bi pastinak namesto enega velikega, ravnega korena razvil več stranskih korenin. Izberemo sončno rastišče ali rastišče v zmerni polsenci. Seme sejejo v brazde, globoke en centimeter, in sicer v skupinah po 3–4 semena, med katerimi je razdalja 40 centimetrov. Ko rastlinice zrastejo na približno 2,5 centimetra, jih prvič redčijo. Ponovno redčimo, ko so posamezne rastline med seboj oddaljene približno 15–25 centimetrov. Rastline redno okopavamo, da jih ne prekrijejo pleveli. Korenine pobiramo jeseni, ko listje usahne ali po cvetenju. Najbolje pa je, da jih pobiramo po prvih zmrzalih, saj ti poudarijo okus korenin. Žetev lahko poteka postopoma, zadnje korenine pa je pomembno izkopati konec zime ali v začetku pomladi, da ne začnejo ponovno rasti. Rastline torej ostanejo v gredici celo leto. Korenine pastinaka shranimo na hladnem mestu (pri 0–1 °C), najbolje v vlažnem pesku ali zemlji.
Uživanje pastinaka izboljša apetit, očisti mehur od sečnih kamnov ali peska. Rimljani so pastinak uporabljali kot afrodiziak. Pri nas se večinoma uporablja kot zelenjavna priloga, na žaru ali kot začimbna sestavina. Ni težav, če ga uživamo surovega ali kuhanega. Okus korenov je podoben peteršilju, rahlo sladkast. Korenine lahko uporabljamo v omakah in juhah, tako kot drugo korenovko.
