Travnik sejemo spomladi ali jeseni. Ustanovimo ga v pripravljeno zemljo, enako kot travno seme. Semena enakomerno raztrosimo in rahlo pograbimo. Primerno je površino utrditi z valjanjem.
Ne priporočamo mešanja običajnega travnega semena v travnik, saj bi vsebovane trave zagotovo zatirale travniške cvetlice.
Seme posameznih vrst travniških cvetlic kali počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanje (razen izjem).
Zrasli travnik je treba redno kositi že prvo leto po setvi. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so kalile kasneje. Košnja torej spodbuja vrstno pestrost travniških cvetlic.
V 1. letu je treba travnik pogosteje kositi, približno 4–6 cm nad zemljo. Za košnjo je primerno uporabiti koso ali srp.
Od drugega leta kosimo 1x–3x letno, idealno v času, ko travnik začne odcvetati.
Priporočena setev za ročno setev je 2 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 1 g na 1 m2.
Sestava:
Travniške cvetlice 80 %
bukvica zdravilna (Betonica officinalis) – 3,5
česen oglat (Allium angulosum) – 0,5
čičorka pisana (Securigera varia) – 2,5
deveternik velikocvetni (Helianthemum grandiflorum) – 0,2
divizna črna (Verbascum nigrum) – 0,1
dobromisel navadna (Origanum vulgare) – 0,3
grahor travniški (Lathyrus pratensis) – 1,5
zvezdica hribovska (Aster amellus) – 0,1
nagelj kartuzijanski (Dianthus carthusianorum) – 0,8
nagelj pegasti (Dianthus deltoides) – 0,7
krvomočnica poljska (Knautia arvensis) – 2
plavica travniška (Centaurea jacea) – 3
jastrebec kobulasti (Hieracium umbellatum) – 0,2
detelja gorska (Trifolium montanum) – 1,5
detelja travniška (Trifolium pratense) – 1,5
trpotec suličast (Plantago lanceolata) – 1,5
kumina (Carum carvi) – 4,5
petelinček travniški (Lychnis flos-cuculi) – 0,3
kozja brada travniška (Tragopogon pratensis) – 0,2
kozinec sladkolistni (Astragalus glycyphyllos) – 0,5
barvilna metlika (Genista tinctoria) – 1
krvavec (Sanquisorba officinalis) – 2
lanica navadna (Linaria vulgaris) – 0,3
kamnokreč zrnati (Saxifraga granulata) – 0,05
materina dušica jajčasta (Thymus pulegioides) – 0,8
korenček navadni (Daucus carota) – 2
oman vrbolistni (Inula salicina) – 0,05
pilat zdravilni (Anchusa officinalis) – 1
trobentica spomladanska (Primula veris) – 1
ruta dišeča (Ruta graveolens) – 1,5
homulica velika (Hylotelephium maximum) – 0,05
spominčica ožankova (Veronica teucrium) – 0,15
rman bertram (Achillea ptarmica) – 0,5
rman navadni (Achillea millefolium) – 0,8
repik zdravilni (Agrimonia eupatoria) – 5
siljenka napihnjena (Silene vulgaris) – 2
siljenka povešena (Silene nutans) – 2
slezenovec velikocvetni (Malva alcea) – 3
smolnica navadna (Viscaria vulgaris) – 0,7
galez rumeni (Galium verum) – 2
žajbelj muškatni (Salvia sclarea) – 5
rogovec rožnati (Lotus corniculatus) – 1,5
kislica navadna (Rumex acetosa) – 0,7
rudbekija bleda (Rudbeckia palida) – 3
rudbekija škrlatna (Rudbeckia purpurea) – 3
tavžentroža navadna (Filipendula vulgaris) – 1
detelja bolhoj (Anthyllis vulneraria) – 2
vičenec ligrus (Onobrychis viciifolia) – 8
grašica ptičja (Vicia cracca) – 1
rebrina pirenejska (Libanotis pyrenaica) – 1,5
