Travnik sejemo spomladi ali jeseni. Ustanovimo ga v pripravljeno zemljo, enako kot travno seme. Seme enakomerno raztrosimo in rahlo pograbimo. Primerno je površino utrditi z valjanjem.
Ne priporočamo mešanja običajnega travnega semena v travnik, saj bi prisotne trave zagotovo zatirale travniške cvetlice.
Seme posameznih vrst travniških cvetlic kali počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanja (razen izjem).
Zrasli travnik je treba redno kositi že prvo leto setve. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so vzklile kasneje. Košnja torej podpira vrstno pestrost travniških cvetlic.
V 1. letu je treba travnik pogosteje kositi, približno 4–6 cm nad zemljo. Za košnjo lahko uporabite kosilnico, koso ali srp.
Od drugega leta kosimo 1x–3x letno, idealno v času, ko travnik začne odcvetati.
Priporočena setev za ročni setev je 2 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 1 g na 1 m2.
Sestava:
Travniške cvetlice 65 %
navadni potrošnik (Cichorium intybus) – 1,5
pisana čičorka (Securigera varia) – 1,5
poljski glavinec (Knautia arvensis) – 1,5
travniška plavica (Centaurea jacea) – 2
modra plavica (Centaurea cyanus) – 0,5
inkarnatna detelja (Trifolium incarnatum) – 2
travniška detelja (Trifolium pratense) - 1,5
hibridna detelja (Trifolium hybridum) – 0,3
kumina (Carum carvi) – 4,7
venčni kohoutek (Lychnis coronaria) – 0,5
navadna marjetica (Leucanthemum vulgare) – 3
poljski kukolj (Agrostemma githago) – 2
vrbica (Lythrum salicaria) – 0,5
mak (Papaver rhoeas) – 0,2
srebrna mochna (Potentilla argentea) – 0,5
navadni koren (Daucus carota) – 1,5
zdravilna milnica (Vulpia bromoides) – 1
rdeči naprstnik (Digitalis purpurea) – 0,2
navadni orliček (Aquilegia vulgaris) – 1
vzhodna ostrožka (Consolida orientalis) – 0,2
zdravilni proskurnik (Althaea officinalis) – 3
kačji koren (Bistorta officinalis) – 4
dolgolistni rozrazil (Veronica maritima) – 0,2
bertramski rman (Achillea ptarmica) – 0,3
navadni rman (Achillea millefolium) – 0,8
dišeči repik (Agrimonia procera) – 5
chocholičnata rimbaba (Tanacetum corymbosum) – 1
navadna rimbaba (Tanacetum parthenium) – 0,3
dvodomna silenka (Silene dioica) – 1,5
napihnjena silenka (Silene vulgaris) – 2
nizka silenka (Silene nutans) – 1
velikocvetni slez (Malva alcea) – 3
beli svízel (Galium album) – 1
sirarski svízel (Galium verum) – 1
vretencasta žajbelj (Salvia verticillata) – 2
rogati štirovnik (Lotus corniculatus) – 1,5
kisli ščavnik (Rumex acetosa) – 0,3
zdravilni úročník (Anthyllis vulneraria) – 1,5
ligrus vičenec (Onobrychis viciifolia) – 6
ptičja vikev (Vicia cracca) – 1
repkasti zvonček (Campanula rapunculoides) – 0,3
širokolistni zvonček (Campanula latifolia) – 0,2
Trave 35 %
trajnica ljuljka (Lolium perenne) – 6
rdeča kostreva (Festuca rubra) – 12
travniška kostreva (Festuca pratensis) – 3
gozdna lipnica (Poa nemoralis) – 1,5
travniška lipnica (Poa pratensis) – 3,5
volnati medyněk (Holcus lanatus) – 1
trsnata metlica (Deschampsia cespitosa) – 1
grebenasta poháňka (Cynosurus cristatus) –
