Travnik sejemo spomladi ali jeseni. Ustanovimo ga v pripravljeno zemljo, enako kot travno seme. Seme enakomerno raztrosimo in rahlo pograbimo. Primerno je površino utrditi z valjanjem.
Ne priporoča se mešanje običajnega travnega semena v travnik, saj bi vsebovane trave zagotovo zatirale travniške cvetlice.
Seme posameznih vrst travniških cvetlic kali počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanja (razen izjem).
Zrasel travnik je treba redno kositi že prvo leto po setvi. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so kalile kasneje. Košnja torej podpira vrstno pestrost travniških cvetov.
V 1. letu je treba travnik pogosteje kositi, približno 4–6 cm nad zemljo. Za košnjo lahko uporabite kosilnico, koso ali srp.
Od drugega leta kosimo 1x do 3x letno, idealno v času, ko travnik začne odcvitati.
Priporočena setev za ročni setev je 2 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 1 g na 1 m2.
Sestava:
Travniške cvetlice 75 %
bukvica zdravilna (Betonica officinalis) – 2
črni koren (Succisa pratensis) – 1
dobromisel (Origanum vulgare) – 0,3
nageljček (Dianthus deltoides) – 1
krvavec (Knautia arvensis) – 3
plavica (Centaurea pseudophyrgia) – 2
jastrebenec oranžni (Hieracium aurantiacum) – 0,2
detelja gorska (Trifolium montanum) – 2,5
detelja travniška (Trifolium pratense) – 1,5
trpotec suličasti (Plantago lanceolata) – 2
trpotec srednji (Plantago media) – 0,3
kumina (Carum carvi) – 5
kukavičnik (Lychnis flos-cuculi) – 0,5
plahtica (Alchemilla vulgaris) – 0,2
marjetica (Leucanthemum vulgare) – 5
kopriva (Meum athamanticum) – 2
krvavec (Sanquisorba officinalis) – 3
vrbovec (Lythrum salicaria) – 0,5
mačehica (Leontodon hispidus) – 0,3
materina dušica (Thymus pulegioides) – 0,5
miloščica (Saponaria officinalis) – 2
naprstec (Digitalis purpurea) – 0,3
olešnik (Selinum carvifolia) – 0,5
volčji mor (Aconitum lycoctonum) – 1
orliček (Aquilegia vulgaris) – 2
trobentica (Primula veris) – 1
zlatica (Ranunculus platanifolius) – 0,5
osat (Carlina acaulis) – 0,2
kačji koren (Bistorta officinalis) – 8
rman (Achillea millefolium) – 0,8
siljenka (Silene dioica) – 3
siljenka napihnjena (Silene vulagris) – 3,5
slezenovec (Malva moschata) – 4
smolnica (Viscaria vulgaris) – 1
senecio (Senecio jacobaea) – 0,1
galičica (Galium album) – 2,5
galičica (Galium verum) – 3
žajbelj (Salvia pratensis) – 2
lotus (Lotus uliginosus) – 0,5
lotus (Lotus corniculatus) – 2
kislica (Rumex acetosa) – 1,2
šentjanževka (Hypericum maculatum) – 0,35
zlatica (Trollius europaeus) – 0,05
detelja (Anthyllis vulneraria) – 2
vrbovec (Epilobium angustifolium) – 0,1
zvonček (Campanula carpatica) – 0,2
zvonček (Campanula glomerata) – 0,2
zvonček (Campanula rotundifolia) – 0,2
Trave 25 %
timotij (Phleum pratense) – 2
kostreba rdeča (Festuca rubra) – 5
kostreba ovčja (Festuca ovina) – 2
modra trava (Poa arvensis) – 3
modra trava širokolistna (Poa chaixii) – 0,2
metlica
