Travnik sejemo spomladi ali jeseni. Ustanovimo ga v pripravljeno zemljo, enako kot travno seme. Seme enakomerno raztrosimo in rahlo pograbimo. Primerno je površino utrditi z valjanjem.
Ne priporočamo mešanja običajnega travnega semena v travnik, saj bi vsebovane trave zagotovo zatirale travniške cvetlice.
Seme posameznih vrst travniških cvetlic kali počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanje (razen izjem).
Vzgojen travnik je treba redno kositi že prvo leto po setvi. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so kalile kasneje. Košnja torej podpira vrstno pestrost travniških cvetlic.
V 1. letu je potrebno travnik pogosteje kositi, približno 4–6 cm nad zemljo. Za košnjo lahko uporabite kosilnico, koso ali srp.
Od drugega leta kosimo 1x–3x letno, idealno v času, ko travnik začne odcvetati.
Priporočena setev za ročni setev je 2 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 1 g na 1 m2.
Sestava:
Travniške cvetlice 75 %
velikocvetni črnoglav (Prunella grandiflora) – 0,3
gorski česen (Allium senescens sp.montanum) – 0,5
pisana čičorka (Securigera varia) – 3
velikocvetni devetarnik (Helianthemum grandiflorum) – 0,5
rdečkasta divizna (Verbascum phoeniceum) – 0,05
črna divizna (Verbascum nigrum) – 0,1
navadna dobra misel (Origanum vulgare) – 0,3
španski kačji mord (Scorzonera hispanica) – 0,7
navadni gadovec (Echium vulgare) – 1
rumenkasti glavinec (Scabiosa ochroleuca) – 0,3
zlati lasnik (Galatella linosyris) – 0,1
lomikamenasti nageljček (Petrorhagia saxifraga) – 0,2
kartuzijski nageljček (Dianthus carthusianorum) – 2
pegasti nageljček (Dianthus deltoides) – 1
pozni nageljček (Dianthus serotinus) – 0,3
čopasti kosmatinec (Pilosella cymosa) – 0,05
latnati plavček (Centaurea stoebe) – 2
bledožuti detelj (Trifolium ochroleucon) – 0,5
srednji detelj (Trifolium medium) – 2
ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) – 2
srednji trpotec (Plantago media) – 0,2
bela marjetica (Leucanthemum vulgare) – 4
sladkolistni kozinec (Astragalus glycyphyllos) – 1,5
manjši krvavec (Sanquisorba minor) – 7
krčinkolistna lanica (Linaria genistifolia) – 0,1
jajčasta materina dušica (Thymus pulegioides) – 1
srebrna mochna (Potentilla argentea) – 1,5
navadni korenček (Daucus carota) – 1,5
dlakavi oman (Inula hirta) – 0,1
poljski pametnik (Acinos arvensis) – 0,2
poljski pelin (Arthemisia campestris) – 0,1
zdravilni pilat (Anchusa officinalis) – 1,5
goli prasetnik (Hypochaeris glabra) – 0,1
gomoljasti ranjak (Ranunculus bulbosus) – 3,5
navadna pupava (Carlina vulgaris) – 0,1
klasasti razrilec (Veronica spicata) – 0,3
rumeni rýt (Reseda lutea) – 0,5
navadni rman (Achillea millefolium) – 1
zdravilni repik (Agrimonia eupatoria) – 6
sivi sesel (Seseli osseum) – 1
viseča silenka (Silene nutans) – 3
velikocvetni slez (Malva alcea) – 4
alsatski smldnik (Peucedanum alsaticum) – 0,3
navadna smolnička (Viscaria vulgaris) – 1
letni suhokvet (Xeranthemum annuum) – 1
siristni svizel (Galium verum) – 2
gozdna žajbelj (Salvia nemorosa) – 2
travniška žajbelj (Salvia pratensis) – 2
vretencasta žajbelj (Salvia verticillata) – 5
siva šedivka (Berteroa incana) – 1,5
__ETS
