Trato zasadimo spomladi ali jeseni. Ustanovimo jo v pripravljeno zemljo, enako kot travno seme. Seme enakomerno raztrosimo in rahlo pograbimo. Primerno je površino utrditi z valjanjem.
Ne priporočamo mešanja običajnega travnega semena v trato, saj bi vsebovane trave zagotovo zatirale travniške cvetlice.
Seme posameznih vrst travniških cvetlic kali počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cvetijo večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanja (razen izjem).
Zraslo trato je treba redno kositi že prvo leto po setvi. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so vzklile kasneje. Košnja torej spodbuja vrstno pestrost travniških cvetov.
V 1. letu je potrebno trato pogosteje kositi, približno 4–6 cm nad zemljo. Za košnjo lahko uporabite kosilnico, koso ali srp.
Od drugega leta kosimo 1x–3x letno, idealno v času, ko trata začne odcvetati.
Priporočena setev za ročni setev je 2 g na 1 m², za setev s strojno sejalnico pa 1 g na 1 m².
Sestava:
Travniške cvetlice 75 %
velikocvetni črnoglav (Prunella grandiflora) – 0,3
gorski česen (Allium senescens sp.montanum) – 0,5
pisana čičorka (Securigera varia) – 3
velikocvetni deveternik (Helianthemum grandiflorum) – 0,5
brunatna divizna (Verbascum phoeniceum) – 0,05
črna divizna (Verbascum nigrum) – 0,1
običajna dobromisel (Origanum vulgare) – 0,3
španski hadí mord (Scorzonera hispanica) – 0,7
običajni hadinec (Echium vulgare) – 1
rumenkasti glaváč (Scabiosa ochroleuca) – 0,3
zlatovláska zvezdica (Galatella linosyris) – 0,1
lomikamenoviti hvozdíček (Petrorhagia saxifraga) – 0,2
kartuzijanski hvozdík (Dianthus carthusianorum) – 2
kropenati hvozdík (Dianthus deltoides) – 1
pozni hvozdík (Dianthus serotinus) – 0,3
chocholičasti chlupáček (Pilosella cymosa) – 0,05
latnata chrpa (Centaurea stoebe) – 2
bledožluti jetel (Trifolium ochroleucon) – 0,5
srednji jetel (Trifolium medium) – 2
kopinatý jitrocel (Plantago lanceolata) – 2
srednji jitrocel (Plantago media) – 0,2
bela kopretina (Leucanthemum vulgare) – 4
sladkolistni kozinec (Astragalus glycyphyllos) – 1,5
manjši krvavec (Sanquisorba minor) – 7
kručinkolistna lnica (Linaria genistifolia) – 0,1
vejčasta materídouška (Thymus pulegioides) – 1
srebrna mochna (Potentilla argentea) – 1,5
običajna mrkev (Daucus carota) – 1,5
srstnati oman (Inula hirta) – 0,1
poljski pamětník (Acinos arvensis) – 0,2
ladni pelyněk (Arthemisia campestris) – 0,1
zdravilni pilát (Anchusa officinalis) – 1,5
goli prasetník (Hypochaeris glabra) – 0,1
gomoljasti pryskyřník (Ranunculus bulbosus) – 3,5
običajna pupava (Carlina vulgaris) – 0,1
klasasti rozrazil (Veronica spicata) – 0,3
rumeni rýt (Reseda lutea) – 0,5
običajni řebříček (Achillea millefolium) – 1
zdravilni řepík (Agrimonia eupatoria) – 6
sivi sesel (Seseli osseum) – 1
nící silenka (Silene nutans) – 3
velikocvetni sléz (Malva alcea) – 4
alsaski smldník (Peucedanum alsaticum) – 0,3
običajna smolnička (Viscaria vulgaris) – 1
letni suchokvět (Xeranthemum annuum) – 1
siristni svízel (Galium verum) – 2
gozdna šalvěj (Salvia nemorosa) – 2
travniška šalvěj (Salvia pratensis) – 2
preslenasta šalvěj (Salvia verticillata) – 5
__ETS
