Seme Mangold Bright Lights – setveni trak – 5 m
Okrasno zelje Crane Bicolor F1 - Brassica...
Dahlia Red Fubuki – dalija – gomolji dalije – 1...
Ta podrast je namenjena za kraje pod razpršenimi drevesi, katerih krošnje se večinoma ne dotikajo. V podrast lahko prodre več svetlobe. Tukaj se lahko oblikuje bolj ali manj povezana podrast. Višino košnje izberemo višjo kot pri klasični travi, 5–8 cm nad zemljo. Rezultat bo nižja cvetoča podrast, ki se prilega na primer v parke.
Podrast pod drevesi se mora zadovoljiti le z manjšim količino svetlobe in včasih tudi vlage. Zato so podrastne rastline sposobne preživeti pod drevesi, kjer do tal padajo potujoči sončni žarki kot v svetlih gozdovih. Da bi imel podrast dovolj prostora za svoj razvoj, je treba grabiti listje.
Paket 40 g zadostuje za 20 m2 površine.
Slika je samo ilustrativna.
Lokacija izberemo polsenčno pod drevesi ali na senčni strani stavb.
Setev poteka spomladi ali jeseni. Semena sejemo neposredno na pripravljeno zemljo in jih vdelamo v zemljo z lahkim grabljenjem, nato jih je priporočljivo rahlo povaljati.
Semena posameznih vrst travniških cvetlic kalijo počasi in v teku celega leta, torej neenakomerno. Začetna rast rastlin je počasna in cveto večinoma šele drugo leto po setvi.
Potrebujejo dovolj toplote in zalivanja (razen izjem).
Zrasel travnik je treba redno kositi že prvo leto setve. Košnja in odstranitev pokošene mase sprostita prostor na soncu tudi počasneje rastočim vrstam rastlin ali rastlinam, ki so vzklile kasneje. S košnjo se torej podpira vrstna pestrost travniških cvetlic.
Košnja poteka 1. leto pogosteje 4 do 6 cm nad zemljo, od drugega leta po setvi 1–3x letno glede na rast, vendar najbolje vedno ob koncu cvetenja.
Priporočena setvena količina za ročno setev je 3 g na 1 m2, za setev s strojno sejalnico pa 2 g na 1 m2.
Cvetlice 65 %:
betonika (Betonica officinalis) – 3
črni čilimnik (Cytisus nigricans) – 3
drnavac (Parietaria officinalis) – 0,5
črni grahor (Lathyrus niger) – 5
spomladanski grahor (Lathyrus vernus) – 0,5
ponosni nagelj (Dianthus superbus) – 1
črni osat (Centaurea scabiosa) – 3
gozdna jagoda (Fragaria vesca) – 0,1
savojski jastrebnik (Hieracium sabaudum) – 0,5
zidni jastrebnik (Hieracium murorum) – 0,2
klinopad (Clinopodium vulgare) – 0,5
venčni kohoutek (Lychnis flos-cuculi) – 2
pokončna mochna (Potentilla recta) – 1
rdeči naprstnik (Digitalis purpurea) – 0,5
velikocvetni naprstnik (Digitalis grandiflora) – 0,5
oman (Inula conyzae) – 0,3
volčji omelj (Aconitum lycoctonum) – 1,5
navadni orliček (Aquilegia vulgaris) – 2,5
gozdna ožanka (Teucrium scorodonia) – 2
pokončni plamenec (Clematis recta) – 5
spomladanska prvosenka (Primula veris) – 2
cipresasti mleček (Euphorbia cyparissias) – 1
košatolistna rimbaba (Tanacetum corymbosum) – 2,5
navadna rimbaba (Tanacetum parthenium) – 0,5
dvodomna silenka (Silene dioica) – 3
viseča silenka (Silene nutans) – 3
mošusni slez (Malva moschata) – 3
gozdni svizec (Galium sylvaticum) – 0,5
dlakava svizec (Cruciata leavipes) – 3
lepljiva žajbelj (Salvia glutinosa) – 4
zdravilna tolica (Vincetoxicum hirundinaria) – 3
bela trema (Dictamnus albus) – 5
dlakava šentjanževka (Hypericum hirsutum) – 0,5
dišeča večernica (Hesperis matronalis) – 0,3
Rivinova vijolica (Viola riviniana) – 0,1
koprivolistni zvonček (Campanula trachelium) – 0,3
repkasti zvonček (Campanula rapunculoides) – 0,4
širokolistni zvonček (Campanula latifolia) – 0,3
Trave: 35 %
grobolistna kostreva (Festuca brevipila) – 3
gozdna kostreva (Festuca altissima) – 3
ovčja kostreva (Festuca ovina) – 3
raznolistna kostreva (Festuca heterophylla) – 4
gozdna lipnica (Poa nemoralis) – 4
trsnata metlica (Deschampsia cespitosa) – 0,5
mehkoostna ostrica (Carex muricata) – 5
gozdna srha (Dactylis polygama) – 3
dišeča tomka (Anthoxanthum odoratum) – 1,5
gozdna valečka (Brachypodium sylvaticum) – 5
Sestava komponent se lahko razlikuje in nekatere vrste lahko nadomestijo druge podobne.
Tehnični list
Posebna literatura
Semena so zelo drobna!
Pred setvijo Venerinih muholovk je potrebna t. i. hladna stratifikacija. To je postopek, pri katerem vlaga in nizke temperature okoli približno 5 °C spodbudijo semena h kasnejšemu kaljenju. Stratifikacijo lahko preprosto izvedemo tako, da semena zavijemo v navlažen prtiček, jih zapremo v vrečko in tako pripravljena položimo v hladilnik. Semena je treba redno preverjati, saj se ne smejo izsušiti.
Semena sejemo na površino substrata in vzdržujemo visoko zračno vlažnost. Priporočamo uporabo steklene posode ali akvarija. Po kalitvi rastline postopoma navajajte na nižjo vlažnost. Majhne rastline, visoke približno 3 cm, to velikost dosežejo približno 6–12 mesecev po kalitvi in imajo raje polsenco.
Setev je možna skozi vse leto, vendar je najprimernejši čas od aprila do junija ter oktobra in novembra.
Pozor – semena travniških zeli bodo večinoma kalila šele naslednje leto!
Zgodnjih jesenskih setev ne priporočamo, saj predvsem spodbujajo rast plevela, ki se ga bomo kasneje težko znebili.
Dobro je vedeti, da semena samoniklih rastlin ne vzklijejo takoj ob stiku s tlemi, temveč čakajo na ustrezen impulz iz zunanjega okolja.
Tla je treba pripraviti podobno kot za trato. Dobro prekopana tla priporočamo poravnati z grabljami, morebitne grude razbiti, vidne kamne pa pobrati – tako si bomo olajšali košnjo.
Gnojenja z dušikovimi gnojili ne priporočamo. Na gnojenje se najprej odzovejo trave s hitrejšo in bujnejšo rastjo ter tako zatrejo cvetoče vrste.
Uporaba herbicidov v tako vrstno bogatem nasadu, kot so okrasni travniki, nikakor ni primerna.
Prvo leto po setvi priporočamo košnjo na višino 20 cm, v naslednjih letih pa na 4–5 cm. Kosimo lahko s koso ali kosilnico.
Najprej se prijavite.
Prijavi se
Ustvarite brezplačen račun, da shranite izbrane izdelke.
Prijavi se