Ali poznate ošlej in veste, kako ga gojiti?

Ošlejch (Allium fistulosum), znan tudi kot zimski čebul, sibirski čebul ali sečka, spada med čebulnato zelenjavo iz družine Amaryllidaceae.

Za razliko od »klasične« čebule, ki je dvoletna, je to trajna rastlina. Izvira iz Srednje Azije, verjetno je bila vzgojena iz sorodne vrste Allium altaicum. Čeprav so jo v Kitajski gojili že pred 2000 leti, je v Evropo prišla šele v 16. stoletju prek Rusije.

Čebula je dolga približno 2–5 cm in široka 1–2,5 cm, večinoma svetla, redkeje rjavkasta. Je mrazovzdržna in poganjka zelo zgodaj. Kdor jo goji, jo lahko uporablja skozi vse leto, saj počasi raste tudi pod snegom. Pred sajenjem tla skrbno pripravimo (na istem mestu zimski česen zdrži deset do petnajst let). V zemljo,očiščeno plevela, vdelamo kompost ali kombinirano gnojilo s kalcijem. Tla naj bodo lahka do srednje težka, ne preveč vlažna. Izberemo sončno rastišče.

Semena lahko posejemo ali sadimo sadike zgodaj spomladi, pa tudi avgusta in celo kasneje. Zlahka se razmnožuje tudi z delitvijo grmov. Dokler ne zraste, zemljo vzdržujemo brez plevela, potem pa ne zahteva posebne nege. Cvetovi se pojavijo že v drugem letu, njihova votla stebla pa niso primerna za pobiranje, zato jih odlomimo (po potrebi pa jih lahko pustimo, da se posejejo). Zimsko čebulo lahko pospešimo tudi v lončku na oknu ali jo gojimo v koritu na terasi ali balkonu.

Zelenje pobiramo sproti skozi celotno rastno obdobje. Zelenje uporabljamo podobno kot pri listnem čebulju ali drobnjaku. Uporabimo lahko tudi mlade čebulice – zlasti spomladi, ko pobiramo cele rastline. Uporabljamo jih enako kot mlado kuhinjsko čebulo – zelenačko. Njen okus je nežnejši od okusa kuhinjske čebule in je zelo sočna. Listje lahko zamrznemo.

Zimska čebula ima večkrat višjo vsebnost vitamina C kot kuhinjska čebula. Je tudi bogata s karotenoidi, kalcijem in eteričnimi olji, ki vsebujejo žveplo. Tako kot kuhinjska čebula vsebuje fitoncide („rastlinska antibiotika“). Pomaga pri izgubi apetita in prebavnih težavah.