Žanjete sadove svojega dela, nekatera gredica pa so že prazna?

Paradižniki, paprika, kumare, bučke in jajčevciše vedno postopoma zorijo, na gredah, ki so se sprostile po zgodnjih sortah, pa lahko posejemo novo letino. Zelenjavo bomo nato pobirali še celo jesen ali zgodaj spomladi.

Med najbolj hvaležne in hitro rastoče korenovke nedvomno spadajo redkvice, ki jih bomo lahko pobirali že mesec dni po setvi. V avgustu se lahko že vrnete k zgodnjim sortam, ki dobro rastejo tako spomladi kot jeseni, vendar je zaradi toplega vremena varneje ostati pri sortah, namenjenih poletnemu ali celoletnemu gojenju.

Idealen čas je tudi za setev sladkega, zelenjavnega fenikla (če ga posejemo do sredine avgusta, bomo pridelek pobirali konec septembra in v oktobru). Krajšajoči se dnevi preprečujejo, da bi rastline zacvetele, in spodbujajo nastajanje listnih gomoljev. Visoke temperature mu ne koristijo, zato je primernejše sejanje v polsenci, nujno pa je redno zalivanje. Rastlinice redčimo na razmik 20–30 cm × 40–50 cm, saj je rastlina precej razširjena. Okopavanje fenikla ni priporočljivo; pred setvijo temeljito plevelimo in rahljamo tla, med gojenjem pa jih raje mulčiramo. Gomolji fenikla bodo okusnejši, če jih v času, ko so veliki kot kokošje jajce, previdno zasipamo z zemljo (beljenje spodbuja njihovo krhkost). Čas žetve nastopi, ko dosežejo velikost okoli 10 cm.

Hitro kali in raste tudi kopr. Sadimo ga v prepustno zemljo in ga redno zalivamo.Sonce spodbuja bujno rast in izrazito aromo. Že nekaj tednov po setvi lahko obiramo mlade listke. Če želimo pobrati cvetove ali semena, rastline pustimo zrasti – nekatere sorte pa lahko dosežejo višino več kot meter in potrebujejo zavetrno mesto ali oporo.  Pri pobiranju semen odrežemo cele cvetne šopke, ko dozorijo, in jih pustimo viseti z glavo navzdol, da se posušijo (semena sama izpadejo v papirnato vrečko, ki jo obesimo pod rastline ali na podlago, postavljeno podnje).

Pravi zaklad v kuhinji so sveži, mladi listi špinače. Če jo posejemo zdaj, bomo že v oktobru pobrali mlade liste. Mlad špinačlahko rahlo dušimo, pečemo, lahko pa ga uporabimo tudi surovega v solatah. Primerna je rahla prst, gnojimo z dobro zrelim kompostom. Med kalitvijo temeljito zalivamo.

Črni koren sicer izvira iz Španije, vendar uspeva tudi v naših vrtovih. Ima nežen, sladkast okus, surov je odličen v solatah, kuhan pa spominja na šparglje. Zaradi visoke vsebnosti inulina je koristen za diabetike, pomaga pri protinu in revmatičnih boleznih ter se uporablja pri hujševalni dieti. Sejemo ga v vrstah, ki so med seboj oddaljene 30–40 cm, v globino 3–4 cm v rahlo, prepustno zemljo. Rastlinam bolj ustreza polsenca kot neposredno sonce. V prvem letu rastlina oblikuje pri tleh ležečo rozeto listov in vitek, približno 30 cm dolg koren , v drugem letu pa zraste do metra visok stebel, ki nosi dišeče rumene cvetove. Korenino se splača pobrati šele v tem času, čeprav jo lahko poskusite že jeseni.