Divizna cveti neprekinjeno vse poletje, uspeva tudi na revni prsti

Med okoliško rastlinstvom izstopa zaradi svoje visoke rasti, saj lahko doseže višino do 2,5 m. V naravi jo lahko srečamo na travnikih in sončnih pobočjih. Velikočvetna diviznanas že od daleč pritegne s svojimi živo rumenimi cvetovi, ki se še danes uporabljajo v ljudskem zdravilstvu.

Veliki divizna postaja tudi priljubljena dvoletnica, ki jo gojimo na vrtovih, kjer jo običajno obrežemo na višino približno 80 cm, da se razveja in obrodi več cvetov. Da bi dobro uspevala, ne potrebuje hranljive zemlje, bogate s humusom –zraste tudi v revni kamniti zemlji, potrebuje le sonce. Spada med dvoletnice, zato v prvem letu oblikuje pri tleh ležečo rozeto listov, cveti pa šele v drugem letu po setvi.

Cvetove pobiramo skozi celo poletje, še preden se oblikujejo kapsule s semeni. Pozor! Semena divizne so zelo strupena in vsekakor ne želimo, da bi se nam pomešala v napitke. Z cvetovi ravnamo previdno, saj se zlahka zmečkajo. Sušimo jih na soncu ali pri zmerni temperaturi v pečici ali sušilniku. Cvetovi naj bi po sušenju imeli zlato-rjavo barvo in dišali po medu. Shranjujemo jih v dobro zaprtih kozarcih na temnem mestu.

Koprive nikoli ne uporabljamo dlje kot 10 dni! Uvrščamo jo namreč med tiste vrste zdravilnih rastlin, ki v majhnih količinah zdravijo, v večjih pa lahko že škodujejo. Odvar iz cvetov pomaga pri prehladu, pri težavah z jetri, deluje diuretično ter ugodno vpliva na timus in vranico. Čaj moramo pred pitjem precediti, saj lahko dlačice na cvetovih dražijo sluznico.

Odvar se lahko uporablja tudi zunanje, predvsem v obliki zdravilnih obkladkov pri oteklinah, revmi ali razjedah na mečih. V preteklosti so ženske s tem odvarom barvale lase in celo lica, da bi dosegle naraven rdečica. Cvetovi so se uporabljali tudi za barvanje tkanin in aromatiziranje likerjev.

Gre za pomembno medonosno rastlino, ki jo imajo radi predvsem čebelarji.