×
Iskanje po blogu

Bambus v notranjih prostorih in na vrtu

Eksotični bambussepočasi, a zanesljivo začenja prilagajati tudi našim razmeram. Posadite bambus in svojemu notranjemu ali zunanjemu prostoru dodajte eksotičen pridih! Večina bambusov je toploljubnih, obstajajo pa tudi mrazu odporne vrste, ki v naših razmerah rastejo na prostem skozi vse leto.

Azija je dom večine vrst bambusa

Na Kitajskem velja bambusza človekovega prijatelja, v Vietnamu za človekovega brata, v Indiji pa je bambus les revnih. Za nas, Srednjeevropejce, je bambus predvsem vrtna rastlina, čeprav gre za resnično vsestransko travo. Bambus izvira iz Kitajske in Japonske, uspeva pa tudi v drugih azijskih državah, v Koreji, na Filipinih, v Indoneziji in na indijskem subkontinentu, v Avstraliji in Južni Afriki. Prilagodljive vrste bambusa so se udomačile tudi v Srednji in Južni Ameriki. Kar zadeva Evropo, so v bližini francoskega Lyona najdene fosilije iz tretihore, zato se domneva, da so se bambusi v preteklosti pojavljali tudi v tem geografskem območju. Danes pa so bambusi pri nas nekakšni »novinci«. Večina bambusov je bila v Evropo uvožena šele v 20. stoletju. Ime bambus (angleško bamboo) naj bi rastlini dal Marco Polo. V svojih potopisih pripoveduje o orjaški travi, ki so jo popotniki zvečer metali v ogenj, da bi od sebe odgnali divje živali. Votla stebla bambusa so se razširila in stebla so eksplodirala z glasnim »bam-bu«!

Uporaba bambusa je raznolika

Bambus je pomemben gradbeni material. Iz bambusa se lahko gradijo mostovi, pergole, odri, stene, ograje, pohištvo, iz njega pa se izdeluje nešteto različnih predmetov (glasbila, posode, preproge, torbe, noži,…). Bambus je tudi okusna surovina. Sveži bambusovi poganjki, predvsem tisti zelo mladi, veljajo za pravo delikateso. Sveže pobrani poganjki imajo povsem drugačen okus kot tisti, ki jih vzamemo iz pločevinke. Pri nekaterih vrstah bambusa so poganjki okusnejši, pri drugih manj, vendar so skoraj vsi bambusovi poganjki užitni.

Bambus z botaničnega vidika

Bambuse uvrščamo v veliko družino trav iz družine Poaceae. So sorodni koruzi ter poljskim in travniškim travam. Bambusi tvorijo samostojno poddružino z imenom Bambusoideae. Pri bambusih se ceni dejstvo, da so zeleni skozi vse leto. Dve glavni skupini bambusov sta grmičasti in razraščeni bambusi. Grmičasti bambusi se obraščajo z listi že od tal, zato ne potrebujejo koreninskih ovir proti nenadzorovanemu širjenju. Primerni so predvsem za manjše vrtove. Nasprotno pa se razraščajoči bambusi s svojimi rizomi zelo hitro širijo v okolico, zato potrebujejo določen prostor in močno folijo proti koreninam v globini približno 70 cm. Znano je več kot 100 rodov bambusa, po vsem svetu pa obstaja okoli 1100 vrst. Medtem ko nekatere vrste bambusa zrastejo le do višine nekaj centimetrov, druge lahko v naravnih razmerah dosežejo tudi do 40 metrov.

Bambus v notranjih prostorih

Bambusu, ki ga postavite v notranje prostore, bo najbolje uspevalo na svetlejšem mestu. Semena posejte na površino klasičnega šotnega substrata. Idealno je vzdrževati temperaturo okoli 20 stopinj. Bambusova semena običajno kalijo 10 dni ali več, najdlje pa 80 dni. Potrebujejo hranljivo, prepustno in vedno rahlo vlažno podlago (redno zmerno zalivanje). Bambus bo dobro rasel zlasti, če ga boste redno gnojili z gnojilom za sobne rastline ali drugim gnojilom z višjo vsebnostjo dušika. Kot sobno rastlino v lončkih lahko gojite na primer Bambusa Balcooa ali Bambusa Arundinacea.

Kako gojiti bambuse na vrtu

Mrazu odporne vrste bambusa lahko gojite v vrtu skozi vse leto, pri čemer ostanejo vednozelene. Iz njih lahko ustvarite živo ograjo in tako uživate v zasebnosti. Dekorativna je tudi zasaditev ob ribnikih in vodotokih. Bambus odlično poživi betonska in tlakovana dvorišča, na katerih manjka druga vegetacija. Bambuse je primerno saditi od pomladi, ko se začnejo odpirati popki, do začetka jeseni. Bambusi imajo radi lahka, prepustna in hranljiva tla, vendar ne preveč kisla. Tla lahko olajšate na primer z dodajanjem peska, perlita ali keramzita.

Zlasti mladim in hitro rastočim sadikam je treba zagotoviti zadostno količino dušika v tleh. Že ob sajenju dodajte dušikova gnojila ali sušen gnoj v tla. Ob koncu poletja uporabite gnojilo z majhno vsebnostjo dušika, a z višjo vsebnostjo kalija in magnezija – s tem boste rastlino dobro pripravili na zimo in spodbudili zorenje mladih poganjkov. Kar zadeva zalivanje, naj bo redno in razmeroma obilno. Od pomladi do poletja lahko bambuse razmnožujete z delitvijo grmov.

Meni

Meni