Približuje se čas za sajenje belih zvončkov

Belica je čebulasta trajnica iz družine Amaryllidaceae, ki raste v divjini in hkrati spada med priljubljene vrtne rastline. S svojimi čudovitimi belimi zvončastimi cvetovi na elegantno ukrivljenem steblu polepša marsikateri vrt v času, ko se druge rastline šele prebujajo po dolgih zimskih mesecih.
Belica cveti kot ena prvih zelišč, že od februarja do aprila, kot glasnica pomladi v vsakem vrtu.

V naravnem okolju rastejo bledule v hranljivih, svežih tleh v poplavnih gozdovih, močvirjih ali na vlažnih pobočjih. V vrtu jim ustreza polsenca ter vlažna in hranljiva tla. Še posebej so primerne za vlažna mesta, kjer druge čebulnice ne uspevajo. Najbolje uspevajo v senci pod grmičevjem in drevesi, kjer se dolgo zadržuje sneg, ali pa na travnikih ob vodnih površinah.

»Belica je še posebej primerna za vlažna mesta, kjer drugim okrasnim čebulnicam ne bi uspelo.«

Razmnožuje se s semeni in hčerinskimi čebulicami. Divje rastoče belice najdemo v Srednji Evropi vse do osrednje Italije in Severne Afrike, pa tudi v Franciji, Angliji in na Irskem. Rod beloglavka (Leucojum) obsega deset vrst, od katerih pa na našem ozemlju rastejo le dve – zgodaj cvetoča spomladanska beloglavka (Leucojum vernum) in pozneje cvetoča poletna beloglavka ( Leucojum aestivum).
V naravi spomladansko belo cvetlico najdemo v večjih skupnostih predvsem v zavarovanih območjih na Vysočini, v okolici Českolipa ali v Litovelskem Pomoravju. Obe vrsti se razlikujeta po številu cvetov na steblu; spomladanska belica ima vedno le enega do dveh cvetnih čaš, za razliko od poletne belice, ki jih ima več, praviloma šest do sedem.

Čebulice belih zvončkov vsebujejo strupeni alkaloid galatamin, ki se v slednih količinah uporablja v farmacevtski industriji za zdravljenje motenj centralnega živčnega sistema.

Pomladna belica spada v skladu z Zakonom o varstvu narave in krajine med posebej zaščitene rastlinske vrste, zato v nobenem primeru ne smemo nabirati čebulic belic v naravi in jih presaditi v svoje vrtove.
Čebulice kupimo v vrtnarski trgovini in jih posadimo že jeseni, najbolje oktobra. Belčice zacvetijo že naslednje leto spomladi. Čebulice se bodo v zemlji same razraščale.

Za zimo jih ni treba izkopati, razen morda na rastiščih s suho, težko glino, kjer jih po ovenitvi listov izkopljemo in jeseni posadimo na vlažnejše rastišče.