Sezona medvedjega česna se bliža

Medvedji česen(Allium ursinum) lahko gojite tudi na svojem vrtu. Poskusite izbrati mesto za sajenje, ki je čim bolj podobno njegovemu naravnemu rastišču. V naravi se medvedji česen najpogosteje pojavlja v poplavnih in listnatih gozdovih, ob potokih, na podnožjih pobočij – raste na vlažnih, peščeno-ilovnatih do ilovnatih tleh. 

Medvedji česen je zgodnja spomladanska trajnica, ki zraste še pred tem, ko se drevesa olistijo. Po cvetenju in oploditvi nadzemni del odmre in poleti ni več viden. V času cvetenja, konec maja, obiskovalca gozda pritegne močan značilen vonj po česnu. V toplejših območjih medvedji česen začne rasti že konec februarja! Obdobje rastimedvedjega česna traja od aprila do julija, odvisno od lokacije. 

Medvedji česen se lahko zlahka zamenja z zvončkom, ki je strupen. Zamenjava je mogoča, ko rastlina še ne cveti, zato pri nabiranju pobiramo le rastline, ki jih dobro poznamo! Zanesljivo ga lahko prepoznate, če list rahlo potrgate med prsti – nežen vonj po česnu vas bo prepričal. 

Pozor! Čeprav medvedji česen ni ogrožena ali zaščitena rastlina, vas moramo opozoriti na možnost kršitve zakonskih določb, predvsem pri nabiranju na posebej zaščitenih območjih. Medvedji česenza uporabo kot zdravilno rastlino vedno nabirajte izven posebej zaščitenih območij, pri nabiranju bodite prijazni do narave in ga nabirajte le v količini za lastno uporabo. 

Medvedji česenje najbolje uživati surov.V kuhinji ga lahko uporabljamo enako kot navadni česen, in sicer tam, kjer pride do izraza njegov nežen in hkrati pikanten okus. Njegova prednost je, da po zaužitju »ni tako močno čutiti«. Dodajamo ga lahko v namaze, solate, juhe, maslo, iz njega pripravljamo»špinačo«itd. Iz soka listov lahko izdelamo repelent proti žuželkam ali ga uporabimo za razkuževanje v gospodinjstvu. Za daljšo uporabo iz česna pripravimo tinkturo ali pa liste sesekljamo in zamrznemo. Pogosto se sesekljane ali zmečkane liste shranjuje tudi v olju ali pestu.