Simbol božiča ni nujno le božična zvezda
Z brinjem(Ilex) ste se pri nas zagotovo že srečali. Gre za grm ali drevo, ki raste v naravi na številnih celinah, z značilnimi zeleno-belimi ali zelenimi nazobčanimi listi in rdečimi jagodami. V naših krajih se naravno ne pojavlja, tu rastejo le njene gojene vrste. V Češki republiki se najpogosteje goji ostrolistna cesmína(Ilex aquifolium) ali, redkeje, prešlena cesmína (Ilex verticillata), ki je značilna po velikem številu plodov.
Pravokrilci uspevajo na polsenčnih in senčnih mestih, potrebujejo mesto, zaščiteno pred zimskim soncem, ter kislo, humusno prst. Da bi rastlina cvetela in imela plodove, moramo vedno posaditi tako moško kot žensko rastlino.
Pozor – plodovi cesmín so strupeni, zato jih moramo tako na vrtu kot v božičnih okraskih varovati pred otroki in živalmi. Kot simbol božiča se pogosto uporablja v Ameriki in Angliji.
Zaradi svoje okrasnosti so praproti že stari Rimljani uporabljali kot okras pri veličastnih praznovanjih – saturnalih. Po legendi je ritualno nabrana cesmína ob zimskem solsticiju v temi v naravi delovala kot zaščita pred zlimi duhovi, boleznimi, škodljivimi uroki in strupi.
Po drugi legendi naj bi simbolizirala Kristusovo trnovo krono, njeni rdeči plodovi pa kapljice Kristusove krvi.
Danes je cesmína simbol sreče, zdravja in veselja, je del adventnih in božičnih venčkov ter girland, vejica cesmíny, obešena na oknu, naj bi dom varovala pred vplivom zlih sil, zato ostane obešena skozi celo leto.
Tudi hellebore (Helleborus) se pogosto pojavljajo v naših vrtovih; poznate jih kot trajnice, ki cvetijo pozimi in zgodaj spomladi. Izvira iz Evrope. Najbolje uspeva na vlažnih, ugodnih rastiščih, običajno zacveti v božičnem času in cveti vse do pomladi. Pri nas gojimo vrste črne hellebore (Helleborus niger), vijolične hellebore (Helleborus purpurascens) in zelene hellebore (Helleborus viridis).
Rastline so strupene, vsebujejo glikozide; v preteklosti so jih v ljudskem zdravilstvu uporabljali pri srčnih boleznih, za zdravljenje izpuščajev ter tudi za blaženje duševnih motenj. Pri okrasitvi notranjih prostorov jo postavite izven dosega otrok in hišnih živali. Priljubljena je zlasti v Angliji, Franciji in Nemčiji. V Nemčiji jo imenujejo »Weinachtsrose«, v Franciji »Rose de Noël«, v Angliji pa »Christmas Rose«.
Helmkraut je povezan z legendo, po kateri pastirica, ki je potovala v Betlehem k jaslicam z novorojenim Jezusom, ni imela nobenega darila za otroka, zato je ob poti iskala cvet in videla, kako na cvetove zime padajo žarki zvezde.
Vednozelena plezajoča rastlina je bršljan (Hedera), ki raste v Evropi, srednji in južni Aziji, v Severni Ameriki ter v severozahodni Afriki. Ni zahtevna glede razmer, uspeva navlažnih in tudi nasušnejših mestih, s svojimi poganjki ovija debla dreves, zidove in druge višje lege. Z božičem je povezana predvsem v angleško govorečih državah, kjer se uporablja v okrasnih aranžmajih in venčkih skupaj z drugimi rastlinami, vendar pa se pletejo tudi venčki izključno iz bršljana, ki se običajno obesijo predvsem na vrata in stene okoli stopnišča. Bršljan naj bi ščitil pred zlimi silami, obešen na dostopnih poteh do hiše pa preprečuje vdor zlih duhov; simbolizira tudi zvestobo in vztrajnost, verjetno zaradi svoje sposobnosti rasti tudi v slabih razmerah in težavnosti pri odstranjevanju.
Na Novi Zelandiji božiču kraljuje metrosideros excelsa, zelo nenavadno božično drevo. V maorskem narečju se imenuje pohutukawa, pogosto pa ga imenujejo tudi »božično drevo«. Gre za endemično drevo, ki je vednozeleno in lahko zraste do dvajset metrov višine. V božičnem času zacveti z velikimi, karminsko rdečimi cvetovi.
