Jajčevec obožuje toploto in se za to oddolži s pisanimi plodovi
A ne obupajte, za veselje čeških vrtnarjev so bile vzgojene sorte, ki so prilagojene tudi našim hladnejšim podnebnim razmeram, na primer jajčevec »Český raný«, ki ima sicer manjše plodove, a ohranjajo klasično jajčasto obliko, imajo temno vijolično sijočo lupino in čvrsto, kremasto belo meso. Med vsemi sortami so najbolj odporne. Če imate radi raznolikost tako na gredah kot v kuhinji, boste zagotovo z veseljem sprejeli še druge češke sorte, kot so na primer »Beatrice« (beli plodovi), »Klára« (vijolični plodovi) in »Seren« (rožnati plodovi).
Med drugimi sortami lahko omenimo npr.Black Beauty – poznejšo sorto z velikimi, temno vijoličnimi plodovi, Giotto F1 – hibridna, zato donosna sorta z velikimi vijoličnimi plodovi, odporna proti nekaterim boleznim, Violeta Lunga – prinaša temno vijolične podolgovate plodove, Snowy in Long Green pa sta bela in zelena sorta.
Jajčevcisozelo toploljubni in precej dovzetni za napad škodljivcev, vendar bi kljub temu morali poskusiti z njihovo pridelavo. Plodovi iz lastnega vrta so odlični in jih ni mogoče primerjati s tistimi, ki jih kupite.
V naših podnebnih razmerah sojajčevcinamenjeni gojenju v rastlinjaku ali pod folijo. Na gredici jih gojimo le v toplejših območjih in na zaščitenem mestu (ob zidu, ki ponoči oddaja nakopičeno toploto in ščiti pred prepihom), tla pa prekrivamo s črno netkano tkanino, ki pomaga pri ogrevanju tal.
Semejajčevcev posejemo v začetku marca, in sicer bodisi v substrat za setev bodisi v perlit. Posode s posevkom prekrijemo s folijo ali steklom, da lažje ohranimo vlažno in stabilno okolje, ter jih postavimo nad vir toplote (npr. nad radiator, če imamo to možnost). Po potrebi jih rahlo zalivamo. Ko jajčevcem zrastejo vsaj štirje pravi listi, jih lahko presadimo v ogrevano rastlinjak, v neogrevano rastlinjak pa jih raje presadimo šele po koncu zmrzali. Na gredah jih še dolgo ščitimo z belo netkano tkanino. Za dober rast potrebujejo toploto, vlago in veliko hranilnih snovi. Nadalje jih gojimo podobno kot paradižnike na palicah – jih privežemo na oporo inodrežemo stranske poganjke, pri čemer pustimo največ štiri glavne. V rastlinjaku prezračujemo, da se jajčevci oprašijo, vendar pazimo na prepih, saj rastlinam ne koristi.
Na rastlini pustimo le pet do sedem plodov, ostale odstranimo. Več jih rastlina ne bi uspela nahraniti in rezultat bi bil nezadovoljiv. S rastjo plodov rastejo tudi potrebe rastlin po zalivanju; zalivamo zvečer, saj jajčevec, tako kot paradižnik, raste ponoči.
Jajčevcepogosto napadajopršicein listne uši. Za njihovo uničevanje raje uporabljamo biološka sredstva. Morebitni napad moramo odkriti čim prej, da preprečimo večjo škodo, zato jih redno pregledujemo. Med boleznimi je najpogostejša pepelasta plesen.
Plodove pobiramo sproti, po potrebi. Nekatere sorte zahtevajo zgodnje pobiranje prvega ploda. Če ga ne odstranimo z rastline, se naslednji ne razvijejo. Odrežemo jih z rastlin s škarjami. Prenesejo kratkotrajno skladiščenje na suhem, rahlo hladnem mestu. Jajčevci so v surovem stanju rahlo strupeni, zato jih je vedno treba toplotno obdelati – tega ne pozabite!
