Grah – katere sorte posejati in kako ga gojiti?
Grah(Pisum sativum) je enoletna plezajoča rastlina iz družine stročnic; pri nas se najpogosteje goji mesnati in sladki grah. Kakšna je razlika med njima?
Mesočrni grah – iz strokov se izberejo nezrela zrna, ki se uporabljajo predvsem za konzerviranje in v zamrznjenih zelenjavnih mešanicah, za neposredno uživanje ter v solatah, juhah itd.
Sladki grah – nezreli, sladki in krhki ploščati stroki nimajo notranje pergamentne membrane, zato jih je mogoče jesti v celoti. Grah spada med najstarejše kultivirane rastline, izvira iz vzhodnega Sredozemlja, danes pa se v velikem obsegu goji po celotnem zmernem pasu.
Zelo zgodnja sorta z dolgimi, približno 10 cm dolgimi stroki, v katerih najdemo 10 do 12 velikih, sočnih zrn. Zraste do višine 60 do 80 cm, rastline so močne, bogato olistane, s svetlo zelenimi listi.
Pozna sorta, ki doseže višino 80 cm, stroki vsebujejo 8–9 zrn srednje zelene barve. Namenjena je neposredni porabi.
Srednje zgodnja klasična sorta z belimi cvetovi in ploščatimi, krhkimi stroki, ki se uživajo v celoti. Primerna je za kuhanje in vlaganje.
Polpozno zoreča sorta, zraste do višine 60 cm, za prehrano se uporabljajo cele velike ploske stroki dolžine 9–10 cm z nezrelimi semeni, bodisi surove bodisi kuhane kot priloga. Odlikuje jih zelo sladek okus.
Grah ni preveč zahteven glede tal, najraje raste na srednje težkih in lažjih tleh brez plevela. Dobro prenaša mraz, zato ga lahko sejemo že od marca. Med boleznimi graha so najpogostejše antraknoza, rjava pegavost, suha koreninska gniloba, plesen in pepelica, zato uporabljamo kakovostno seme, ki je namočeno ali po potrebi cepljeno z biološkimi pripravki, ki grahu zagotavljajo naravno zaščito pred parazitskimi glivami.
Grah je treba posejati globlje; ležeči grah seje v vrstah, ki so med seboj oddaljene 25–30 cm, v vrstah po eno seme na razdalji 3–5 cm, v globino 4–5 cm, semena plezajočih sort sejejo v gnezda po 3 do 4 zrna, v globino 4–5 cm, gnezda pa razporedimo v razmiku 10–15 cm. Za plezajoče sorte moramo pripraviti oporo. Žetev podaljšamo s postopnim sejanjem. V primeru dolgotrajne suše obilno zalivamo. Na isti parceli grah gojimo po 4 letih, vendar se priporoča raje šestletni cikel.
Grah spada med zelo zdravo zelenjavo. Vsebuje veliko vitaminov (predvsem skupine B) in mineralnih snovi, kot so kalij, fosfor, magnezij, baker in kalcij, pa tudi vitamin C, ki je najpomembnejši antioksidant, ter veliko karotena (provitamina A). Ima tudi visoko vsebnost lecitina, ki v krvi razgrajuje holesterol in nezdrave maščobe. Je bogat vir rastlinskih beljakovin in rastlinskih vlaknin.
