Eksotičnega sadja ni treba kupovati le v trgovinah, lahko ga gojite tudi doma
Tuje vrste sadja lahko pridelate kar sami. Sami se lotite gojenja eksotičnih rastlinskih vrst tudi doma. Nekatere vrste sadja iz eksotičnih krajev celo dobro prenašajo naše zime, poskusite lahko gojiti na primer hruške nashi ali paw-paw, znane tudi kot muďoul.
Nashi – azijska hruška (Pyrus pyrifolia)
Hruška nashi je že zdavnaj postala del ponudbe sadja v trgovinah. Tudi v naših razmerah je odporna proti zmrzali do -25 °C. Izvira iz vzhodne Azije, kjer jo sadjarji tudi obilno gojijo. Svetlo rumeni plodovi so čvrsti, okrogli in zelo sočni. Okus spominja na nežno začinjeno hruško z ananasovim aromo. Kron drevesa je podolgovata, visoka približno kot srednje visoka jablana, okoli 5 do 10 metrov. Listi imajo nazobčan rob in so podolgovato jajčasti. Nashi cveti od aprila in podobno kot druge hruške tvori tudi ona grozde belih cvetov. Je samoprašna, oprašuje jo žuželka. Najbolj kakovostno sadje prinašajo cepljeni drevesi. Sadimo jih v prepustno, humusno in dobro rodovitno zemljo, vendar niso posebej zahtevni.
Paw-paw – muďoul – indijanski banan (Asimina sp.)
Naše podnebne razmere dobro prenaša, ne motijo ga zmrzali do -28 °C, in ker poganjka razmeroma pozno, ga ne uničijo niti spomladanske zmrzali. Cveti z vijoličnimi cvetovi, oprašujejo ga muhe in veter, listi so podolgovato eliptični. Muďoul je tujeoprašen, zato vedno gojimo več rastlin. Muďoul cveti dva do tri tedne. Plodovi so voskasto zeleni, podolgovati, dozorevajo jeseni (postanejo mehki in začnejo močno dišati). Seme ni užitno. Zreli plodovi se hitro pokvarijo. Meso izjedamo z žličko, okus je podoben banani in mangu, vendar se močno razlikuje glede na sorto. Vsebuje več beljakovin kot večina drugih vrst sadja. Sadimo jih na sončnih legah, v hranljivo, globoko in prepustno zemljo.
Papaja (Carica papaya)
Ta tropska rastlina po videzu spominja na palmo, in čeprav izgleda kot drevo, ima podobno kot bananovec lesnato steblo, zato je zelišče. Goji se predvsem v tropih po vsem svetu. Papaja je trajna zeliščna rastlina, ki obrodi več let zapored. V državah izvora zraste do višine desetih metrov, strukturo stebla pa tvorijo brazgotine po odpadlih listih (ti so dolgo pecljati, veliki, dlanasto razčlenjeni, na zgornji strani sijoči). Plodovi so mesnati jagodičji, v njih pa je veliko črnih semen. Meso je rumene do intenzivno oranžne barve, vsebuje veliko vitaminov (A, B in C) ter mineralov (kalij, kalcij, železo in fosfor), pa tudi encim papain, ki spodbuja prebavo. Pri nas jo lahko gojimo kot prenosno rastlino. Potrebuje svetlo, razpršeno toploto, visoko vlažnost zraka in redno zalivanje. Pozimi, ko so dnevi krajši, zalivanje omejimo, saj rastlina ob prekomernem zalivanju odvrže liste. Poleti pa z vodo ne skoparimo. Pozimi temperatura ne sme pasti pod 15 °C. Če želimo, da obrodi, jo moramo gojiti v rastlinjaku, kjer je mogoče doseči pogoje, podobne tropskim, torej visoke temperature in vlažnost zraka. Nekateri pridelovalci pa plodove pobirajo tudi v stanovanjih, vendar so ti manjši. Potrebuje humusno, hranljivo zemljo, primerno za tropske rastline.
