Se vam na gredah kopičijo rastlinski ostanki? Ne veste, kam z travo po košnji? Svetovali vam bomo, kako pravilno kompostirati.

Če še nimate komposta, ne oklevajte – vsak pravi vrtnar tako zapre kroženje hranilnih snovi, nastalo kakovostno gnojilo pa ponovno uporabi pri gojenju rastlin.

Kompostiranjeje pospešen proces naravnega razgradnje organskih snovi. Če je kompost ustrezno negovan in so pogoji primerni, traja od šest do dvanajst mesecev, včasih tudi dlje, preden se organski odpadki v vlagi in toploti (pri tem pomagajo tudi deževniki in mikroorganizmi) razgradijo v temno, drobljivo snov – dragocen vir hranil.

Kako skrbeti za kompost, da bo deloval čim bolje? In kako vanj jeseni čim bolje vdelati veliko organskega materiala in zgrabljenega listja, da se bo čim hitreje razgradil?

Mešamo! Različne vrste kompostljivih materialov – hitro razgradljive zelene odpadke z bolj trdnim vlaknatim materialom v razmerju približno 1:1.
Ohranjamo vlago in zračimo! Mešanica mora biti vedno ustrezno vlažna in dovolj prezračena. Če bo material v kompostu preveč suh, bodo mikroorganizmi prešli v mirovanje in razgradnja se bo ustavila. Kompost zasenčimo. Preveč suh kompost lahko navlažimo – z vodo, gnojnico ali zeliščnim gnojilom.
Večje količine ene vrste materiala zložimo na stran, prekrijemoz mulčirno tkanino in ga v kompost dodajamo postopoma, šele ko imamo dovolj drugih materialov za mešanje.
Mešanico materiala dodajamo v približno 15 cm debelih plasteh ali jo kar vkopljemo v kup.
Zdrobljimo! Drobno sesekljana snov se hitreje razgradi. Dodajamo tudi zdrobljene veje, saj zdrobljena snov kompost prezrači in prispeva k hitrejšemu razgradnjanju.
Premešajmo! Zbit, nezreli kompostirani material enkrat ali dvakrat premešamo, s čimer pospešimo razgradnjo, pri čemer zunanje dele vmešamo v sredino.
Dodajamo zemljo! Kompostiranemu materialu dodamo približno do 10 % zemlje. S tem pospešimo procese razgradnje, večja količina zemlje pa procese razgradnje upočasni.
Pozor na plevel!Plevel bi morali kompostirati ločeno, in sicer v črnih plastičnih vrečah, ter mu primešati drobno pokošeno travo iz kosilnice, da se ustvari dovolj toplote. Vrečko zavežemo in pustimo ležati najmanj šest mesecev, v hladnem obdobju pa še dlje. Šele nato njegovo vsebino dodamo v kompost. S tem preprečimo preživetje korenin in semen plevela, saj se ti uničijo šele ob zadostnem povišanju temperature.
Če kompost pokrijemo z zračnim pokrovom, bo to pomagalo zadržati toploto, ki pospeši razgradnjo. Če pokrova nimamo, zadostuje stara odeja, kos preproge ali plast slame.
Razgradne procese pospešimo tudi z bakterijskim starterjem. Gotovega lahko kupimo v specializiranih trgovinah. Enako pa bo služil na primer kvas iz koprive, kostelja, žabince ali perutninskega gnoja.