Dahlije posadite v začetku maja, jeseni pa bodo s svojimi živimi barvami cvetov polepšale vrt

Čudovite, intenzivne barve v različnih kombinacijah, preproste in polnocvetne oblike, ki spominjajo na žogice – izmed izbranih sort si bo vsakdo izbral tisto, ki mu je najbolj všeč, saj jih je že približno 20 000. Če želite v vrtu ustvariti čaroben jesenski kotiček, morate jurginke posaditi zdaj. Lepo bodo dopolnjevale barvito listje listopadnih dreves in grmovnic, plodove različnih barv, kot so šipek in glog, ter okrasne trave. Te na videz krhke rastline cvetijo vse do prvih zmrzali.

Zaradi neverjetne raznolikosti imajo dahlije resnično široko uporabo. Nizke lahko uporabimo za obrobljanje poti, gredic ter v prenosnih koritih ali lončkih, najmanjše celo v skalnjakih, višje pa ustvarjajo okrasne pasove okoli travnika, hiše, ograje ter predvsem impresivne otočke kjerkoli – kot privlačne samostojne rastline najbolje izstopajo v majhni skupini najvišjih juričk, ki zrastejo več kot 1,5 m.

Pustite jih nekaj dni na toplem, da poganjajo, konec aprila ali v začetku maja pa jih lahko že začnete saditi – približno 7–10 cm pod površino zemlje. V tem obdobju jih lahko enostavno razmnožite tudi z delitvijo gomoljev. Zanje je idealna sončna lega in apnenčasta, rodovitna tla. Če jih boste gojili v lončkih, bo uspeh odvisen predvsem od ustrezne izbire sorte in pravilnega negovanja. Za takšno gojenje so primerne predvsem počasneje rastoče sorte nizke rasti, tj. predvsem marjetice iz skupine drobnocvetnih, zlasti minionke, nadalje številne nižje orkidejaste, pa tudi nekatere vodne lilije, primerne pa so tudi številne pomponke.

Rastline morajo imeti stalno zadostno vlažnost in redno gnojenje(približno enkrat na teden do oktobra), nato pa bogato cvetijo vse do prvega mraza.

Pozor! – njihove gomolje zime na prostem ne preživijo, zato jih moramo za zimo pospraviti, kar je morda edina njihova slabost (rastline namreč izvirajo iz Srednje Amerike, kjer so zime veliko milejše kot pri nas).

Med škodljivci lahko rastline napadejo marjetični glist, polži, koreninski hrošč, pršice, škržati, listne uši, klopuške, krisovi, listne uši, žičarji, ponrave in drugi. Proti njim se branimo z dostopnimi priporočenimi sredstvi. Lahko so tudi podvržene virusnim, bakterijskim aliglivičnim boleznim ( npr. mozaika, bakterijska tumoroznost, verticilijsko venenje).