Fižol – plezajoči, grmičasti in okrasni
Fižol so v Evropo prinesli kolonizatorji iz Amerike. Plezajočein kasneje tudigrmičaste vrtne sorte so bile postopoma vzgojene iz prvotne plezajoče rastline navadnega fižola (Phaseolus vulgaris). Razlikujejo se po višini, velikosti, obliki in barvi strokov, velikosti in barvi zrn ter času žetve. Pri izbiri primerne sorte se moramo odločiti, ali bomo fižol gojili za stroke ali za seme.
Gojenje fižolazahteva predvsem dovolj toplote in sončnih dni. Optimalna temperatura naj bi se gibala okoli 22 °C in ne bi smela pasti pod 15 °C. Primerna je lažja do srednje težka, rahlo vlažna tla z nevtralno vrednostjo pH 6–7. Primerno mesto je tisto, kjer jih osvetljuje dopoldansko sonce, vendar prenašajo tudi polsenco. Zlasti v obdobju kalitve in ob nastajanju strokov potrebujejo obilno in redno zalivanje. Tla občasno rahljamo z motiko, rastline plevelimo in jim lahko zagotovimo mulč. Tla okoli rastlin obdelujemo le do začetka cvetenja, kasnejši poseg v rast bi namreč povzročil odpadanje cvetov. Paziti moramo tudi na polže, ki bi se lahko udomačili v topli in vlažni mulčasti podlagi, saj so listi fižola zanje prava poslastica.
Grmičasti fižol ima veliko bolj nežen okus kot navaden fižol. Gojimo ga bolj zaradi celih strokov kot zaradi semen. Nima trdih vlaken, zato ga pred uživanjem ni treba posebej pripravljati. V višino ne zrastejo več kot 40 cm, zato ne potrebujejo opore. Primerne so tudi za posode na balkonu. Hitro rastejo in tla obogatijo s koristnimi snovmi. Poleg klasičnih zelenih sort obstajajo tudi rumene in vijolične.
Rastline imajo manjše potrebe po hranilih kot plezajoče sorte, vendar če jih posadimo na mesta s revno prstjo, od njih ne moremo pričakovati kakšnih čudežev. Za pripravo v kuhinji uporabljamo nezrele stroke s še ne povsem razvitimi semeni. Če strok po rahlem upogibanju počne, je zrel. Semena morajo biti čvrsta, dobro zrela in popolnoma obarvana. Stroke pobiramo sproti, saj zorejo postopoma.
Šarlatni fižol (Phaseolus coccineus) je še en predstavnik rodu fižola, ki spada med avtohtone ameriške vrste. Pri nas se večinoma uporablja v okrasne namene. Njegovi poganjki zrastejo do pet metrov, zato je idealna plezajoča enoletnica. Stroki so dolgi okoli dvajset centimetrov. Znotraj imajo trdo pergamentno membrano, ki lahko nekaterim povzroča težave pri pripravi v kuhinji.
Fižol je virvitamina Cinvitaminov skupine B. Semena vsebujejo do 30 % beljakovin in do 50 % sladkorjev. Stroki imajo visok delež vlaknin. So pomembni v prehrani diabetikov, saj znižujejo raven sladkorja v krvi.
