Poletje je čas lubenic – pridelajte jih sami, mi vam bomo svetovali, kako to storiti

Lubenice spadajo med najbolj zahtevno sadno zelenjavo, a če jim zagotovite vse, kar potrebujejo, se lahko veselite sladke nagrade. Nujno potrebujejo veliko toplote, vlage in hranilnih snovi.

Razlikujemo med dvema vrstama – sladkimi in vodnimilubenicami. Obe imata podobne zahteve glede gojenja, vendar ima sladka lubenica v povprečju za dvajset dni daljše vegetacijsko obdobje. Pridelavo na prostem si lahko privoščimo le v najtoplejših predelih države, npr. na jugu Moravskega se je pridelava te sladke zelenjave v zadnjih letih že precej razširila. V srednjih in višjih legah lubenic brez rastlinjaka ali folijskega tunela ne boste pridelali.

Toplota, dovolj vlage in tla, bogata s hranili – to je tisto, kar lubenice potrebujejo. Na prostem jih je mogoče gojiti na toplotno aktivnih tleh in na zaščitenih legah s celodnevnim sončnim obsevanjem. Uporabljamo črno netkano tekstilo ali folijo, ki privlači sončne žarke in akumulira toploto, ki se sprošča tudi po mraku. Dodatna prednost je zadrževanje vlage in preprečevanje rasti plevela.

Tla morajo biti bogata s humusom, globoka in dobro prekopana. Pri sajenju pod sadike v jamo nasujemo zrelo gnojilo ali kompost. Nekateri pridelovalci sadijo lubenice neposredno na kompost, tako kot buče. V rastnem obdobju jih redno gnojimo. Najučinkovitejše je, da enkrat na teden v zalivko razredčimo ustrezno količino gnojila za plodovno zelenjavo.

Melone se nikakor ne zadovoljijo z deževnico, zato jih moramo ves čas zalivati, v sušnem obdobju pa še intenzivneje. Učinkovitejše je, da dvakrat na teden tla okoli rastlin temeljito zalijemo z veliko količino vode (približno 10 litrov na eno rastlino), kot pa vsakodnevno zalivanje z majhno količino vode.
 
Lubenice, ki so že vzgojene, posadimo na mesto najprej po 15. maju. Z motiko izkopljemo jamo, na dno nanesemo obilo komposta ali zrelega gnoja, vanjo vstavimo sadiko in jo zasipamo z zemljo. Stebla lahko zasujemo do prvih listov, če seveda ne gre za cepljeno lubenico. Pod zemljo se bo hitro ukoreninila, rastlina bo imela bogatejši koreninski sistem, bolje bo rasla in rodila.

Lubenice cvetijo v začetku poletja. Pri gojenju na prostem za opraševanje poskrbijo čebele in drugi insekti, v rastlinjaku pa moramo za uspešen pridelek uporabiti opraševanje s čopičem, pri čemer s prašnikov prenesemo malo cvetnega prahu na blazinico. Plodovi se oblikujejo in dozorevajo konec poletja, njihova velikost pa je odvisna od količine hranil, vlage in temperature. V hladnih letih je pridelek običajno manjši.

Po čem prepoznamo zrelo lubenico? Po več znakih – plod začne dišati, okoli peclja se pojavi razpoka, ob potrkanju pa zveni kot sodček. Takrat lahko odrežemo pecelj in lubenico pojemo.

"