Ko se gojenje kumar ne obnese
Kumara(Cucumis sativus) je v glavnem sestavljena iz vode (do 96 %), vsebuje pa tudi vitamine skupine B, vitamine A, C in K, med minerali in oligoelementi pa kalij, magnezij, mangan, silicij, baker, železo in žveplo. Njihovo uživanje znižuje raven sečne kisline, s čimer preprečuje vnetja in pomaga pri boleznih, kot sta protin in artritis. Imajo zelo malo kalorij, zaradi vsebnosti kalija pa odlično odvajajo vodo, kar bo cenil vsak, ki želi shujšati. Zmanjšujejo otekline, pomagajo pri zdravljenju vnetij sečil in ledvičnih kamnov, čistijo črevesje, uravnavajo krvni tlak, spodbujajo prebavo ter ugodno vplivajo na stanje kosti, sklepov, kit in mišic. Zunanje izboljšujejo stanje kože, nohtov in las, zožujejo pore, blažijo srbenje in otekline okoli oči. Primerne so tudi za atopično kožo in kožo, prizadeto z dermatitisom. Uporabljajo se tudi pri izdelavi domače kozmetike.
Za kumareizberemo sončno, toplo in pred vetrom zaščiteno mesto z rodovitno, ne preveč težko prstjo z dovolj kalcija. Kumare so zelo zahtevne glede hranilnih snovi in zahtevajo obilno gnojenje. Ne prenašajo vlažnih in težkih tal. Kumare so po poreklu tropske liane, ki imajo rade višje temperature. Zanje je idealno vertikalno gojenje, pri katerem se vzpenjajo po mreži – takrat dobro uspevajo, kumare so bolj barvite in kakovostnejše,pobiranje pridelka je lažje in preglednejše, nenazadnje pa to pomeni tudi prihranek prostora na gredici ali v rastlinjaku. V rastni dobi gredice vzdržujemo brez plevela, zemljo okoli rastlin rahljamo in redno zalivamo, najbolje zjutraj ob koreninah, da preprečimo namakanje listov. Odrasle rastlinice obrežemo za petim listom, kasnejeobrežemo tudi stranske poganjke, s čimer pospešimo razvoj plodov, ki jih redno pobiramo, da ne prezrejo. S pravočasnim pobiranjem spodbudimo nadaljnje cvetje in plodove.
Če se na listih pojavijo rumeno-zelene lise in rastline odmirajo, gre za znak zahrbtne plesni kumarice (Pseudoperenospora cubensis) – v vlažnem vremenu se lahko na spodnji strani listov pojavi sivo-črn nanos, listi usihajo in rastline odmirajo. Bolezen se zelo hitro širi v vlažnih razmerah in pri temperaturi od 20 do 25 ºC. Preventivno lahko na kumare nanesete kemični škropivo; v specializiranih trgovinah vam bodo svetovali primerno sredstvo. Iz 1 dela svežega, neobdelanega mleka in 2 delov prekuhane hladne vode lahko poskusite tudi mlečni škrop, s katerim rastline poškropite, pri tem pa ne smete pozabiti na spodnjo stran listov. Poskusite lahko tudi škornjev sprej: 60 g sveže naribanega škornja prelijte z 5 l hladne vode in pustite 24–30 ur macerirati, nato odcedite. Na trgu so na voljo tudi naravna sredstva, ki vsebujejo fitopatogene glive Pythium oligandrum. Pri izbiri semen se osredotočimo na sorte, odporne proti plesni.
Kumare najpogosteje uporabljamo v kuhinji v zelenjavnih solatah in kot prilogo k mesu. Primerne so za neposredno uživanje surove ali za toplotno obdelavo; manjše kumarice se sterilizirajo v različnih sladko-kislih marinadah, večje pa se uporabljajo za mlečno fermentacijo in pripravo tako imenovanih hitrih kislic. Iz svežih solatnih kumar se pripravljajo omake in namazi, poskusimo pa lahko tudi osvežujočo hladno kumarično juho, smoothieje, poletne pijače, domače limonade in celo sladoled.
