Med čudovite dodatke za vrt spadajo ribniki
Jezerca so čudovit dodatek, a čudovito oazo boste ustvarili šele z ustrezno izbranimi okrasnimivodnimi rastlinami in bogato zasaditvijo. Nekatere rastline poleg tega nimajo le okrasne funkcije, ampak pomagajo ohranjati čisto vodo ter zavirajo rast alg in cianobakterij. Vrste vodnih rastlin ne moremo izbirati naključno, samo glede na to, katere rastline bi nam bile všeč v jezerčku. Upoštevati je treba zahteve posameznih vrst ter njihovo ustrezno kombinacijo, ki ustreza velikosti bazena in različnim globinam. Kljub tem omejitvam je izbira ogromna, saj se naravna raznolikost kraljestva vodnih rastlin širi z vzgojo. Izbirate torej lahko med številnimi možnostmi.
Za ribnik izberite prave rastline
Dno ribnika naj bo globoko vsaj 80 cm; zaradi zimskega zamrzovanja se tu sadijo rastline, ki se ukoreninijo v globini. Pod gladino ostajajo skrite rastline, ki sicer nimajo okrasne vloge, a je njihova prisotnost zelo pomembna – porabljajo namreč ogljikov dioksid in minerale, s čimer preprečujejo razvoj alg. Mednje spadajo:
- rožnati list (Ceratophyllum) – nima korenin, zato ga je dovolj samo vržati v vodo,
- močvirska trava (Eleocharis) – spominja na travne kupčke,
- fontinalis (Fontinalis) – ima najraje predvsem tekočo vodo in se odlično obnese ob slapovih ali fontanah v ribniku,
- vodna mor (Elodea) – je zelo učinkovita rastlina, vendar nadzorovanje njene rasti ni povsem enostavno – gojenje v posodah je nujno,
- stolček (Myriophyllum) ali potamogeton (Potamogeton) – še posebej primerna za majhna vodna telesa.
Kako skrbeti za vodne rastline
Vodne rastline posadimo v posebne perforirane plastične košare ali druge posode, odporne proti vodi. Posodo napolnimo s težko, ilovnato zemljo, površino pa zavarujemo s plastjo prodnatega peska. Saditev v posodah namesto prostega ukoreninjenja je ugodna z vidika nadzora širjenja rastlin ter prihodnjega vzdrževanja – deljenja grmov in podobnega. Med rastline, ki se ukoreninijo na dnu, njihovi listi pa plavajo na površini, spadajo priljubljene cvetlice vrtnih jezer – vodne vrtnice,vodne lilije ( Nymphea). Kljub krhkemu videzu so precej odporne in dobro prenašajo prezimovanje na prostem, razen tropskih vrst. Vodne lilije potrebujejo sonce in mirno gladino. Sadimo jih enako kot popolnoma potopljene vodne rastline – srček sadike naj rahlo štrli nad površino zemlje, pomembno je izbrati takšno globino, da listi, ki pri mladi rastlini še niso popolnoma razviti, segajo do površine (ko bodo zrasli, jo lahko postopoma prestavimo v večjo globino).
»Vrste vodnih rastlin ne moremo izbirati naključno glede na to, katere rastline bi nam bile všeč v ribniku. Upoštevati je treba zahteve posameznih vrst ter njihovo ustrezno kombinacijo, ki ustreza velikosti ribnika in različnim globinam.«
Obstaja nešteto sort različnih vrst v številnih barvah, pa tudi velikostih:
- Miniaturne vodne lilije s svojimi listi pokrijejo največ tretjino kvadratnega metra površine in jih sadimo v globino okoli 10 do 25 cm.
- Majhni vodni liliji pokrijejo površino okoli enega kvadratnega metra in potrebujejo globino 15–45 cm.
- Srednje velike vodne lilije zavzamejo en meter in pol kvadratne površine, sadimo pa jih v globino približno pol metra.
- Ogromne vodne lilije pokrijejo tudi dva in pol kvadratnega metra vodne površine in zahtevajo globino od pol metra do enega metra.
Idealno je, če listi pokrivajo približno polovico vodne površine. Delna senca na vodni površini je koristna, saj ohranja vodo hladnejšo, preprečuje rast alg in koristi tudi ribam, vendar pa je ne smejo v celoti pokriti. Okrogle, spuščajoče se liste in okrogle rumene cvetove ima vodna lilija (Nuphar), ki v nasprotju z vodno lilijo prenaša tudi polsenco in valovito gladino. Za majhna vodna telesa je primeren Nuphar minima, ki potrebuje globino 30–60 cm, v velika jezera pa sadimo Nuphar lutea ali N. japonica, ki se ukoreninita v globini 60–150 cm. Majhne, okoli 6 cm široke liste ima tudi rumeno cvetoča vodna lilija (Nymphoides).
