Muchovník ima okusne in zdrave plodove, podobne borovnicam
Ta skoraj neznani grm je pri nas v zadnjih letih vedno bolj priljubljen. Je namreč nezahteven za gojenje in raste praktično povsod. Muchovník je mrazovzdržen in raste v skoraj vsaki prsti, bogato cveti, lepo diši ter prinaša veliko odličnih užitnih plodov. Jeseni se njegovo listje obarva v različne odtenke rdeče in oranžne barve, kar pride prav tako v uporabnem kot tudi v okrasnem vrtu. Včasih ga imenujejo tudi indijanska borovnica.
Iz Evrope izvira ovalni amelanhier (Amelanchier ovalis), vendar ni dovolj izboljšana sorta, zato so za sajenje primernejše ameriške sorte – izboljšane iz olšolistnega amelanhiera (Amelanchier alnifolia). V naših vrtnarijah so na voljo sorte »Martin«, »Thiessen«, »Smoky« ali »Nortline«, mednje pa sodita tudi Lamarkov amelanhier (Amelanchier Lamarckii) in kanadski amelanhier (Amelanchier canadensis). Vse rastlineamelanhierja so brez izjeme odporne tudi proti zelo močnim zmrzalam (do -30 °C).
Plodovi dozorevajo zgodaj, zato jih je mogoče gojiti tudi v višjih in predgorskih območjih. Grmi so samoprašni, zato lahko gojite tudi samo eno rastlino in se vam ni treba bati slabe letine. Pri nekaterih vrstah, npr. kanadskem amelanchierju, pa se za višji odstotek opraševanja cvetov priporoča zasaditev dveh grmov. Prednost je tudi odpornost proti boleznim in škodljivcem. Grm se ne razrašča preveč agresivno in tvori zračno krošnjo. Lahko ga oblikujete tudi v nizko drevesce, vendar obrezovanje ni nujno.
Izberemo sončnomesto, da se plodovi dobro dozorijo. Pri sajenju dodajmo malo komposta, s čimer bomo pospešili ukoreninjenje grma. V sušnih obdobjih po sajenju ga vsekakor ne smemo pozabiti zalivati. Starejši, ukoreninjeni grmi prenesejo tudi dolgotrajno sušo (bolje kot druge sadne vrste).
Grm začne roditi že v drugem, najpozneje v tretjem letu po zasaditvi (odvisno tudi od tega, kako starega ga kupite) in plodnost ohranja več desetletij. Glede na njihovo dolgoživost jih že od samega začetka obrezujte na primerno višino okoli treh metrov; tako bodo rodili po celotni dolžini poganjka, kar olajša obiranje. Plodovi sotemno vijolične do modre jagode s premerom okoli deset milimetrov. Glede na sorto dozorevajo od sredine junija do konca avgusta. Lahko jih brez skrbi pustite še teden dni, da prezorejo, saj bodo tako bolj sočni in sladki.S starejšega, v celoti zraslega grma lahko pobereš od osem do petnajst kilogramov plodov (odvisno od sorte). Njihova uporaba je podobna kot pri drugem drobnem sadju. Iz njih pripravljamo marmelade ali kompote ali pa iz njih izdelamo sok. Karminova barva mesnatega dela se uporablja v prehrambni industriji. V ljudskem zdravilstvu odvar iz listov pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah.
