Rebrček

Trajna zeliščna rastlina, visoka od 10 cm do 80 cm, iz družine Asteraceae. Rastlina je dobila ime po mitološkem junaku Ahilu. S pomočjo rmanja naj bi si zdravil krvave rane, ki jih je utrpel v trojanski vojni. Češko ime naj bi izviralo iz oblike lističev, ki spominjajo na staro lestev z enim samim srednjim prečnikom. V ljudskem izročilu se imenuje tudi gosji jeziček, zajčji kruh, Ahilova zelišče, lestev ali mišji rep. Razširjena je po vsej Evropi in Aziji, uvedena pa je bila tudi v Avstralijo, Severno Ameriko in na Novo Zelandijo.

Rastlina cveti od junija do jeseni, cvetni šopek je v premeru velik 4–10 cm in je sestavljen iz drobnih glavic. Plodovi so srebrnosivi semeni. Rebricani zahtevna glede talnih razmer, vendar daje prednost suhej peščeni ali kamniti prsti. Raste na mejah, travnikih, poljih, gruščih, ob poteh, na robovih gozdov od nižin do gorskih območij.

Zbiramo cvetoče steblo ali cvetne glavice pred razcvetom.Zelišče vsebuje predvsem eterično olje z azulenom (vsebnost se spreminja glede na vreme, rastišče itd.), grenke snovi, alkaloide, flavonoide, tanine in druge sestavine. Ljudsko zdravilstvo jo uporablja za izboljšanje apetita, spodbuja izločanje želodčnih sokov in poveča nastajanje žolča, s čimer izboljša prebavo, deluje diuretično, razkužujoče, antiseptično, blaži kašelj, spodbuja celjenje, pozitivno vpliva tudi na krvni obtok in blaži krče med menstruacijo. Povečuje strjevanje krvi, pogosto se uporablja pri različnih krvavitvah – pri krvavitvah iz pljuč, ledvic, pri prekomerni menstruaciji in različnih sekundarnih anemijah.

Večinoma se uporablja v obliki odvarja.Zunanje ga dodajamo kot sestavino v kopeli pri gnojnih ranah, kožnih izpuščajih, pri hemoroidih, prav tako kot grlo pri vnetjih dlesni in za umivanje razpokanih rok (v kopeli se doda dvojna količina listov na enako količino vode). Pozor! Pri višjih odmerkih ali dolgotrajni uporabi se lahko pojavijo izpuščaji, vrtoglavica, glavoboli in občutek omotice.

Ne uporabljajte ga hkrati z antikoagulanti, izogibajte se kombinaciji z barbiturati in antacidi. Ne sme se uporabljati med nosečnostjo – lahko povzroči spontani splav – niti v obdobju dojenja. Pogosto se uporablja pri proizvodnji likerjev, in sicer kot sestavina v absintu in vermutu. Iz samega rmanja se proizvajata tudi sladki in grenki liker.