Goji in uživajte v svežih figah, ki bodo rodile tudi na terasi

Plodovi so odlična in zdrava poslastica, tiste, ki jih ne pojeste, pa lahko posušite ali iz njih pripravite odlično marmelado.

Fikusa(Ficus carica) sodi med najbolj odporne subtropske rastline – gre za hitro rastoči grm ali drevo iz družine murvovk. Verjetno izvira iz Bližnjega vzhoda, danes pa se goji od zahodnega Sredozemlja do severovzhodne Indije in Kitajske ter tudi v Avstraliji. Je ena najstarejših kulturnih rastlin. Prve omembe o njenem gojenju segajo 5000 let v preteklost. Les figovca, ki je mehak, a zelo trpežen, se poleg tega uporablja v mizarstvu.

Za opraševanje so bile nekoč potrebne simbiotične figove osice, danes pa so že vzgojene sorte, ki opraševanja ne potrebujejo in so zato primernejše za domačo pridelavo. Presenetljivo je, da pridelava figovca sploh ni zahtevna:

• če ne živite v toplih območjih naše države (npr. v vinorodnih), kjer bi lahko figovo drevogojilitudi na zaščitenem mestu v vrtu skozi vse leto (z zaščito pred zmrzaljo pod –5 °C), ga lahko gojite tudi v večjih lončkihna balkonu ali terasi.
• Fikusu zagotovimo prepustno zemljo, sestavljeno iz vrtnega substratain10 % peska.
• Od pomladi do jeseni figovec postavimo na toplo, sončno mesto na prostem, najbolje ob južni steni hiše ali na balkonu, obrnjenem proti jugu. Rastlino postopoma navajamo na zunanje okolje.
• Če figovec gojite v loncu, seveda potrebuje gnojenje, vendar če ga preveč pognojite, bodo rasli predvsem listi. Rastline enkrat tedensko pognojitez univerzalkim gnojilom, septembra pa je primerno gnojilo s povečano vsebnostjo kalija, ki bo okrepilo odpornost proti zimi.
• Med rastno dobo rastlino obilno zalivajte, v času zorenja plodov pa količino vode nekoliko omejite, da plodovi ne počijo.
• Pozimi rastlinam ustrezajo temperature nekoliko nad lediščem,  zato jih postavimo v rastlinjak, zimski vrt ali v hladno sobo v stanovanju in pustimo, da si odpočijejo; svetlobe ne potrebujejo – figovec je listopadno drevo in zato pozimi ne pogreša sonca. Če so na rastlini še nezreli plodovi iz jesenskega obrodja, po odpadanju listja prezimijo na rastlini, naslednje leto nadaljujejo z rastjo in zelo kmalu dozorijo. V tem obdobju jih zalivajte čim manj, le toliko, da zemlja ne izsuši popolnoma. Po obdobju mirovanja zalivanje spet povečajte.
• Če želite grm skrajšati z obrezovanjem, je najboljši čas konec februarja.
• Fige, ki jih gojimo v lončkih, vsako leto jeseni presadimo.
• Nekatere sorte figovcev rodijo že v drugem letu, in sicer zelo obilno – ob dobri negi običajno dvakrat letno. Plodovi zgodnjih sort dozorijo v 80 do 100 dneh, pozne sorte pa v približno 125 dneh.

Sveži fiki vsebujejo približno 80 % vode, provitamin A in do 26 % ogljikovih hidratov. Iz njih lahko pripravimo okusne in sladke sokove, kompote, solate, marmelade, vina in likerje. Priljubljeni so tudi v kombinaciji s sirom ali šunko. Po sušenju vsebujejo do 75 % ogljikovih hidratov, 6 % beljakovin, približno 1 % maščob in so skoraj brez vitamina C.Odlični so polnjeni z orehi, kandirani ali pa kar sami.