Gubasta vrtnica nas očara s svojo preprosto in naravno lepoto

Vzgojenih je veliko privlačnih vrtnic. Starodavna gubasta vrtnica (Rosa rugosa) nas kljub temu navdušuje s svojo preprostostjo. Gosti, bodičasti, razvejani, a odporni grmi se v vrtu odlično obnesejo. Izvira z morskih obal Daljnega vzhoda, Japonske, Kitajske in Koreje. Uvrščamo jo v skupino tako imenovanih vrtnih vrtnic.

Zraste do višine enega do dveh metrov. Ima gosto razporejene bodice. Temnozeleni, sijoči listi se jeseni postopoma obarvajo v rumeno do rumeno-oranžno. Njeno gojenje ni zahtevno, saj spada med najbolj odporne vrste vrtnic. Ni preveč izboljšana in zato tudi ni postala občutljiva.

Sadimo jo v skupinah ali kot privlačno samostojno rastlino, s čimer ustvari očarljivo ozadje ali pregrade v vrtu. Iz nje lahko ustvarimo tudi lepo in praktično živo ograjo. Dobro služi tudi kot talna pokrivna rastlina, saj se dobro razraščuje. Odlično utrjuje tudi pobočja.

Gubasta vrtnica uspeva v skoraj vsaki prsti, tudi v suhi, ne mara le trajnega prekomernega vlaženja in neprepustne zemlje. Najbolj ji ustreza sončno mesto, prenaša pa tudi polsenco. V polsenci pa manj cveti. Ne motijo je niti višje lege. Ni potrebe po rednem obrezovanju in rezanje. Po potrebi le odstranjujemo suhe, poškodovane vejice in poganjke.

S svojimi čudovito dišečimi cvetovi nas razveseli kmalu po zasaditvi. Cvetovi se pojavljajo od začetka poletja do prihoda prvih zmrzali, najpogosteje so rožnate barve, obstajajo pa tudi sorte bele, rumene, rdeče, rožnato-vijolične barve, enocvetne in polnocvetne. Iz leta v leto cveti vse bogateje. Cvetovi lahko dosežejo velikost 5–8 cm.

Oranžno-rdeči plodovi (šipki) so bogati z vitaminom C in drugimi koristnimi snovmi. Uporabljajo se enako kot plodovi divje šipke. Iz njih lahko skuhamo okusno marmelado ali pripravimo sirup. Posušeni v zimskem času so primerni za krepčilen in okusen čaj.

Ta vrtnica se je pogosto uporabljala za vzgojo in križanje. Na voljo je v večini vrtnarskih centrov. Razmnoževati jo je mogoče enostavno z lesnatimi ali koreninskimi potaknjenci, ki odrežemo od pozne jeseni do zgodnje pomladi, ali pa tudi s semeni.