Pozimi za oknom, poleti v gredici – rožmarin se lahko goji tudi v naših razmerah skozi vse leto

To je zimzeleni, bogato razvejan grmiček, katerega vejice uporabljamo kot začimbo za številne vrste jedi, v nekaterih regijah pa je tudi stalna sestavina poročnih okraskov. Poleti – tj. od junija do avgusta – zacveti z množico drobnih belih ali modro-vijoličnih cvetov, lahko cveti tudi v rožnati barvi in tako močno privablja žuželke. Za sušenje pobiramo listerožmarina (Rosmarinus officinalis) še pred cvetenjem rastline.

V naših razmerah se borožmarin najbolje obnesel kot lončnica. V prostoru mu zagotovite svetlo mesto, vendar ne sme biti izpostavljen prepihu. Poleti ima rad poletno bivanje na prostem; bolje mu bo na balkonu ali terasi kot v prostoru, lahko pa ga skupaj z lončkom zasadite tudi v zemljo, na sončnem in hkrati zavetnem mestu. Med rastno dobo gagnojimo enkrat na tri tedne z raztopino tekočega gnojila. Rastline, ki jih redno uporabljamo v prehrani, ne gnojimo ali pa njihovo rast spodbujamo le z zeliščnimi gnojili. Ob koncu poletja zmanjšajte zalivanje, mehke poganjke pa lahko odščipnete.

Pred prihodom prvih zmrzali rastlino prenesite na mrazu varno mesto.

• Za prezimovanje je primerna klet, zimski vrt, rožmarin pa lahko brez težav pustimo tudi na okenski polici.
• Idealna temperatura za prezimovanje je okoli 10–15 °C.
• V zimskem obdobju zalivanje omejimo na minimum.

Spomladi rastlino presadimo v novo zemljo, vendar v enako velik lonec. Rozmarinu bo enako dobro uspevalo v mešanici vrtne zemlje, listnatega komposta in peska kot v ilovnatem substratu z drobnim gramozom, pomešanem v razmerju 2:1. Pri presaditvi korenine skrajšamo za približno tretjino. Hkrati s koreninami otresemo čim več prvotne zemlje. Če ga še naprej gojimo na okenski polici, lonček redno obračamo, saj le tako rastlini zagotovimo enakomerno rast.

V kuhinji uporabljamo tako sveže kot posušene lističerožmarina. Zaradi svojega aromatičnega vonja (imajo nežen kafrov vonj in grenko pikanten okus) so primerni za začinjanje rib, divjačine in pečenega mesa. Rozmarin lahko uporabimo tudi v solatah, na pici, v marinadah, testeninah, pečenih krompirjih, zelenjavi, zeliščnem maslu, v juhah, pri peko na žaru ter tudi za pripravo rozmarinovega vina. Zaradi svojega aromatičnega vonja ga v jedi dodajajte raje v manjših količinah. Spodbuja prebavo in zmanjšuje napenjanje.

Vsebuje vrsto učinkovitih snovi, bodisi eterična olja, organske kisline, tanini ali flavonoide. Rozmarin zvišuje krvni tlak in s tem izboljša prekrvavitev telesa. Uporabljate ga lahko pri prenizkem krvnem tlaku, s pomočjo njega pa lahko tudi na splošno izboljšate delovanje krvnega obtoka, mišic, sklepov ali možganov. Poleg tega spodbuja delovanje jeter, poveča nastajanje in izločanje žolča ter pomaga tudi pri različnih težavah s prebavnim sistemom. Uporaben je tudi pri različnih kožnih težavah – primeren je za čiščenje kože, pri pojavu ekcemov ter za hitrejše celjenje ran in modric. Ne bi ga smeli uporabljati med nosečnostjo, saj vpliva tudi na prekrvavitev maternice; izogibati se mu morajo tudi osebe z višjim krvnim tlakom, epileptiki, otroci do šestega leta starosti in doječe ženske.

Naš nasvet: Odganjalec klopov – zavrite liter vode, dodajte rožmarin in pustite, da se namaka, ko se voda ohladi, odcedite napitek in dodajte žlico belega vinskega kisa. Tinkturo je treba hraniti na hladnem; po potrebi jo nalijte v prazenrazpršilnik in uporabite.

"