Asterji, stalnice naših vrtov
Asterje – s tem imenom se označujejo tako pisane enoletnice kot tudi trajne jesenske asterje, imenovane tudi zvezdice. V vrtu lahko posadimo obe skupini asterjev – ena bo vrt krasila skozi poletje, druga pa ga bo spremljala skozi pozno poletje in zgodnjo jesen.
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
Poletne asterje (Callistephus chinensis), torej kitajskaasterja, so enoletneokrasne rastline, ki se zaradi svojih cvetov pogosto gojijo na vrtovih ali v rastlinjakih. Rastline izvirajo iz redko gozdnatih ali grmičastih območij severovzhodne Kitajske, vzhodne Mongolije in severa Korejskega polotoka. Semena so v Evropo verjetno prinesel botanik Pierre d’Incarville, okoli leta 1730 pa so že cvetele v Parizu. Glede na rast jih lahko razdelimo na visoke pokončne, visoke grmičaste in nizke grmičaste. Glede na čas cvetenja jih lahko razdelimo na zgodnje (julij), običajne ( avgust) in pozne ( september), glede na polnost in vrsto cvetnega šopka pa na enostavne, polpolne, polne in mešane ( cevaste, iglaste, strešaste, peonijske).
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
Poletna astra je toploljubna rastlina z dolgim dnevom, visoka od 20 do 100 cm. Da bi cvetela, mora temperatura znašati okoli 18 °C. Na velikost rastline in čas cvetenja lahko vplivamo z uravnavanjem temperature in dolžine dneva. Cvetovi imajo lahko različno oblikovane ali obarvane cvetne liste, npr. kremaste, vijolične, rdeče, šarlatne, rožnate, skoraj modre ali dvo- ali trobarvne. Najbolj ji ustrezajo topla, suha rastišča v hranljivih ilovnato-peščenih tleh z nevtralno do rahlo alkalno reakcijo. Ne mara svežega gnojenja s hlevskim gnojem niti sajenja v tla, kjer so prej rasle rastline iz družine razhudnikovk. Na gredico se sadijo po zmrzali v razmiku 25 × 25 cm. Zalivamo pogosto, a v manjših količinah; večja suša povzroča venenje, prekomerna vlaga pa glivične bolezni. Odcvetele cvetove odrežemo.
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
![]()
Izbiramo lahko med nizkimi sortami za obrobe, prek pisanih barvnih mešanic za gredice z enoletnicami ali izjemno vzdržljivimi visokimi sortami z nenavadnimi cvetovi, namenjenimi za rezanje, in drugimi.
Asterje lahko zamenjamo zzvezdnicami, katerih rod se znanstveno imenuje Aster. Rastline iz rodu Aster, torej zvezdice, pa izvirajo pretežno iz Severne Amerike in so visoke, razvejane trajnice z lesnatimi stebli, ki v srednjeevropskih razmerah brez težav prezimijo.