Okus krompirjevega peciva brez majarona ne bi bil popoln

Majaron(Origanum majorana) spada v rod Origanum, tako kot njegov bližnji sorodnik dobrotnik, v družino Lamiaceae, njegov okus in vonj pa sta neponovljiva. Stari Grki so origano šteli za simbol sreče in zdravilo, od tod izhaja tudi ime majarona, oros ganos (tj. veselje iz gora). Kmalu jo je vzljubila tudi srednjeveška Evropa, in sicer ne le kot začimbo, ampak tudi kot nežno naravno dišavo, dodatek za kopel, mazilo ali čaj, ki je pregnal vse mračne misli.

Majaron se goji kot enoletna ali dvoletna zeliščna rastlinas pokončnim, razširjenim steblom in nasprotno razporejenimi, ovalnimi listi. Majhni beli cvetovi tvorijo goste grozde, ki so na pecljih in rastejo v listnih pazduhah. Plodovi popolnoma dozorijo le v toplejših območjih. Tako kot druge zelišča iz rodu Origanum je medonosna, njene cvetove pa obiskujejo čebele, čmrlji in metulji.

Ljubi sonce, zato jo lahko gojimo kot enoletnico ali kot prenosno trajnico, vendar na prostem ne preživi močnejših zmrzali, na to je treba paziti. Tla naj bodo lahka in gnojena le s kompostom. Na zunanjo lokacijo posadimo predhodno vzgojene sadike sredi maja, gredico okopavamo in jo vzdržujemo brez plevela. Jeseni jo lahko presadimo vkorito in jo tako uporabljamo tudi pozimi. Žetev poteka večkrat poleti pred cvetenjem rastlin, in sicer z odrezovanjem malo nad tlemi, takoj ko se posuši jutranja rosa. Majaron sušimo v senci pri temperaturi do 35 °C, da se ne izgubijo pomembna eterična olja.

Majaron vsebuje snovi, ki spodbujajo prebavo in apetit. Majaron poveča izločanje želodčnih sokov in žolča, je odličen pripomoček pri napihnjenosti, črevesnih kolikah in driski, pomaga pri izgubi apetita, ima pomirjujoče učinke ter blaži glavobole in migrene, ima tudi razkuževalne učinke. Uporablja se lahko pri prehladu, je sestavni del pripravkov proti kašlju. Za astmatike je primerno vdihavanje majarona. Obkladki lajšajo revmatične bolečine, ženske jo bodo še posebej cenile med menstruacijo, spodbuja pa tudi nastajanje mleka pri doječih ženskah. Zaradi svojega diuretičnega učinka se lahko uporablja tudi v urologskih čajnih mešanicah in okusi teh običajno ne preveč prijetnih čajev obogati.

V kuhinji jo je priporočljivo dodajati mastnim jedem, saj jih naredi lažje prebavljive; odlična pa je tudi v jedih iz krompirja, k pečenemu, dušenemu in žaru pripravljenemu mesu ter ribam. Za začinjanje juh, omak in mesnih jedi se pogosto uporablja skupaj s česnom. Zaradi svojih blagodejnih učinkov na prebavo se dodaja jedem iz stročnic. Uporablja se lahko svež ali sušen, saj s sušenjem ne izgubi svojega aromatičnega vonja.