Eksotična drevesna vrsta, katere plodovi spominjajo na pomaranče – oranžna maklura
Eksotičnedrevesne vrste ne marajo naše zime, saj običajno v njej zmrznejo. Ena izmed njih je tudi oranžna maklura. Oranžna maklura (Maclura pomifera) spada v družino murvovk in je zelo toploljubna. Pri nas je bila prvič posajena leta 1865 v Hluboki. Nato so to eksotičnolistopadno drevo s kratkim deblom in gosto krošnjo sadili na južni Moravski in južnem Slovaškem.
V prvotnih območjih rasti (za njeno domovino veljajo območja ob reki Red River v zveznih državah Arkansas, Oklahoma in Teksas ter območja v zveznih državah Missouri in Louisiana) lahko ta dvospolno drevo doseže višino do 20 metrov. Pri nas, v srednjeevropskih razmerah, pa je višina precej manjša, in sicer le od 5 do 8 m. Na vejah drevesa so trdi trni, dolgi do 2,5 cm, obstaja pa tudi breztrnata sorta Maclura pomifera Inermis.
Rastlina cveti od aprila do maja. Cvetovi so neopazni, zeleni, njeni plodovi pa lahko dosežejo premer do 15 cm. Plodovi so podobnipomarančam – imajo močno nagubano lupino – ter tudi plodom dvokrilnega ginkga. Zato jo včasih imenujejo tudi oranžna pomaranča.
Poleg že omenjene toplote rastlina za uspešno rast potrebuje prepustnozemljo in podnebje s povečano vlažnostjo zraka. Idealna letna količina padavin je od 600 do 1000 mm. Najbolje uspeva na sončnih legah . Škodujejo ji zimske temperature pod −20 °C, mlade rastline pogosto uniči zmrzal, starejše pa se običajno dobro obnavljajo tudi po globokem zamrzovanju. V državah porekla raste tudi na mestih, ki jih občasno poplavlja voda, vendar prenaša tudi ekstremno sušo. Zlahka se razrašča in na območjih, kjer ni konkurenčno močnih vrst, tvori gosto rastje.
Rastlina je v celoti prežeta z mlečnimi žilami, kar je skupaj s trni njen način obrambe pred obgrizovanjem s strani rastlinojedih živali. Mlečne žile služijo za celjenje in zdravilne procese, če pride do poškodbe rastline. V naših podnebnih razmerah plodovi ne dozorijo dovolj in ostanejo le zelene barve.
Pozor – plodovi niso užitni. Listimaklure se lahko gospodarsko izkoristijo kot hrana za gosenice sviloprejke (pripada isti družini kot murva). Maklure so cenjene zaradi svojega zlato rumenega do temno rjavega lesa, ki je trden in svilnato sijoč, zunanji beli sloj pa je debel največ 2 cm. Les je odporen proti termitom in plesni, je težak in dobro prenese zračno vlago. Še danes se tradicionalno uporablja za izdelavo lokov. Slabost je, da se težko premazi ali lepi. Drevesa so odporna proti mestnemu onesnaženju zraka in posipni soli; uporabljajo se kot pionirske rastline pri sanaciji odlagališč površinskih rudnikov ter za preprečevanje erozije tal. Rastline se uporabljajo za zasaditev težko prehodnih živih ograj.
Znanstvene študije so pri snoveh, ki jih vsebuje maklura, dokazale, da kempferol zmanjšuje tveganje za srčno-žilne dogodke. Poleg tega vsebuje snovi, kot je pomiferin, ki imajo antidiabetični in antioksidativni učinek. Snovi iz maklure se pridobivajo izključno v sintetični obliki. Za gojenje pri nas se priporoča sorta Maclura pomifera ‘Fan d’Arc’, ki je med priljubljenimi sortami najbolj odporna. Rastline se gojijo iz semen.
