Kako se boriti proti polžem
Hitro se razmnožujejo in pojedo vse, kar jim pride pod roke. Da, govorimo o španskem polžu (Arion lusitanicus), znanem kot polž. V Češko se je pred 50 leti priplazil s Pirenejskega polotoka, zahodne Francije in Anglije, kmalu je osvojil vso Evropo in se razširil vse do ZDA. Po velikosti 8–12 cm je podoben naši domači gozdni polžki (Arion rufus). Razlikuje se le po barvi – gozdni polž je črn ali svetlo rdečkast in ima manjši apetit, njegov španski sorodnik pa je rjave barve.
Mladi polži pa so nezamenljivi: gozdni polž je mlečno bele barve s temnimi tipalkami, španski polž pa je obarvan od rumene do rjave barve in ima na hrbtu dva svetlejša proga.
Španske polže se parijo v juniju, jajčeca pa odlagata oba, vsako leto jih je lahko do 220, razdeljenih v več legel. Največ jih odložita na prehodu med avgustom in septembrom, mladiči pa se izležejo po približno 40 dneh. Jajčeca, položena v septembru, prezimijo in se izležejo spomladi. Čim je topleje, tem prej. V naših razmerah odrasli osebki zime večinoma ne preživijo.
Največ polžev se pojavi v maju in juniju. Spomladi so torej mladi in ukrepi proti njim so učinkovitejši.
Kako se torej boriti proti polžem, da v nekaj dneh ne uničijo celotnega vrta?
Idealna je kombinacija vseh razpoložljivih metod – pobiranje, nastavljanje pasti,biološka zaščita, predvsem pa vztrajnost. Ne obupajte in vrt se bo spet vrnil v prvotno ravnovesje.
Rastline zalivamo, če je mogoče, neposredno ob koreninah, zemlje okoli njih pa ne navlažujemo po nepotrebnem. Kompost postavimo čim dlje od gredic in ga pred uporabo raje presejemo.
Polži imajo radi vlago – tj. kupčke trave, skrivališča iz lesa. Zato jih izkoristimo kot naravne lovilce in jih pogosto pregledujemo.
Zjutraj ali ob mraku obhodimo vrt in jih pobiramo. To je najcenejša, čeprav nekoliko naporna možnost. Nato jih čim prej pokončamo, najbolje z zalivanjem z vrelo vodo.
Polže privlači pivo. V gredice zakopljemo posode, v katere nalijemo zadostno količino tekočine, in pasti vsak dan pregledujemo. Slabost te pasti je, da lahko privabi tudi polže iz oddaljene okolice. Gredice zaščitimo tudi mehansko z uporabo različnih ovir – vkopanih pločevin z robom, upognjenim navzven, bakrene žice, trakov suhega materiala – žagovine, slame, lupin.
Polži ne marajo aromatičnih rastlin, s katerimi lahko obrobimo gredico, na primer žajbelj, timijan in sivko.
Poleg tega lahko izkoristimo naravne sovražnike polžev. To so krastače, kuščarji, ježki, slepci, kače, podganice in nekatere vrste ptic. V vrtu jim namenimo kotiček, kjer se lahko naselijo in naravno pomagajo. Če imamo možnost, si priskrbimo race – indijske tekačice. Te iščejo polže in so zanje prava poslastica. Ena raca na dan v povprečju pobere 80 dkg polžev. Z jajčki se hranijo tudi polži s hišico – zahodna steklena kačica in plenilska steklena kačica.
Na mlade polže deluje kot živčni strup navadna kava, zato je mogoče uporabiti kavno usedlino. Naravni sovražnik je parazitska glista Phasmarhabditis hermaphrodita. Ne ogroža zdravega okolja na vrtu in ne uničuje naravnih plenilcev.
Pri uporabi kemičnih sredstev pazimo, da ne ogrozimo hišnih živali. Učinkoviti so pripravki na osnovi fosforjevih in železovih spojin, tem damo prednost, saj naj ne bi ogrožali drugih živali.
