Če konec januarja ni mrzlo, bo februar to nadomestil z dvojno mero mraza. Kaj naj zdaj počnemo na vrtu?
V vrtu sicer še ni veliko dela, kljub tem za zimski čas neznačilnim temperaturam, zato imamo dovolj časa za načrtovanje – kaj vse bi radi v vrtu spremenili, ustvarili, posejali ali posadili. Veliko navdiha boste našli v knjigah, revijah in na internetu (ne le ideje za domače mojstre, ampak tudi načrti in podrobni opisi, vključno z nasveti priznanih strokovnjakov). Tudi pravočasno razmišljanje o načrtih za setev vam bo spomladi prihranilo nepotrebno hitenje ali razočaranje.
Ali boste rastline sami predgojili? Ne pozabite pravočasno kupiti semena in čebulice v specializiranih trgovinah ali jih naročiti v spletnih trgovinah. Nekatere vrste je treba posejati že januarja ali februarja, zaradi dolgega vegetacijskega obdobja. S pripravo načrta setve bomo preprečili tudi enostransko izčrpavanje hranil, napad rastlin s boleznimi in škodljivci, ki se lahko zadržujejo v tleh in ogrožajo le določene sorte, pa tudi zmanjšanje pridelka. Če imate še semena iz prejšnjih let, preverite njihovo kakovost s testom kalivosti. Na vlažen papir ali vato položimo 25 do 100 kosov semen, ki jih želimo preizkusiti, in jih pustimo kaliti pri sobni temperaturi. Če vzklije 80 % semen, so še vedno uporabna; če pa vzklije manj kot 50 %, je bolje kupiti nova semena.
Če tega niste storili že jeseni, razkužite vsekorita in posode za gojenje, vključno zgredicami in rastlinjaki. Če ne zmrzuje, lahko nadaljujete z vsemi deli, ki jih jeseni niste uspeli dokončati; začeti je mogoče s postopnim obrezovanjem sadnih dreves in grmov ter s škropitvami. V dneh brez zmrzali ne pozabite na zimzelene drevesne vrste in jih zalijte. Lahko tudi prekopljete gredice. Preverite zaščito dreves, predvsem sadnih dreves, pred obgrizovanjem divjadi. Če opazite poškodbe, rane obdelajte s cepljenskim voskom. Odstranite suhe veje, še posebej če so poškodovane zaradi kakšne bolezni. Odstranite tudi ostanke plodov, ki še visijo na drevesih, saj so pogosto vir bolezni. Ne pozabite tudi na pernate pomočnike, ki pozimi potrebujejo dodatno hrano.
Skrbite za sobne rastline. V zimskem obdobju so najbolj ogrožene. Njihov največji sovražnik je suh zrak – pozimi se veliko ogreva, manj prezračuje, rastline pa zato usihajo. Rastlinam bo koristilo rosenje ali občasno prhanje, kar naj bi preprečilo porjavitev konic listov, morebitno njihovo odpadanje ali odpadanje cvetov. Vendar ne rosite rastlin, ki pozimi prehajajo v mirovanje (najpogosteje gre za sukulente ali nekatere orhideje).Rosenje naj bo vedno nežno, voda pa nikoli ne sme stekati po listih.
Zimsko obdobje lahko izkoristite za manjša popravila in čiščenje (za dela, ki jih med sezono ne uspete opraviti ali jih odlagate). Ali orodje potrebuje nove ročaje? V lopo ni prostora niti za korak? Prebrskanje razbitih plastičnih lončkov, ki se že več let kopičijo v kleti ali garaži, so nezahtevne dejavnosti, ki pa prispevajo k redu v vrtu in vašemu miru.
Poskusite pridelati tudi nekaj lastnih svežih vitaminov; čeprav je v trgovinah skozi vse leto na voljo široka ponudba zelenja, se to splača. Zelenjava, ki je na voljo v supermarketih, se pogosto pobira nezrela, dozori pa šele v skladiščih v nadzorovanem okolju, zato njen okus pogosto ni najbolj izrazit. Najlažje je pripraviti kreš, hitro rastejoazijske listnate zelenjave ali na primer gorčica. Enostavno je tudi kaljenje žit in stročnic – sveži kalčki so polni vitaminov in encimov, ki poživijo telo, utrujeno od zime.
"
