Vrtnarjenje v januarju
Najprej pregledamo shranjena semena in preverimo njihovo kalivost. Za to nam v običajnih domačih razmerah zadostujeta navlažena vata in sobna temperatura. Vato položimo na skodelico ali krožnik, jo navlažimo in nanjo razporedimo semena. Nekatera se nabreknejo in povečajo svoj volumen, zato med njimi pustimo vrzeli, da jih bomo lažje prešteli. Da ne bi izsušila, jo lahko prekrijemo s plastično vrečko. Nekatera semena kalijo zelo hitro, zlasti redkev, zelje, repa,kreša itd., prav tako pa so grah,fižol in druge stročnice običajno že v enem tednu vzklila. Paprikam inparadižnikom to traja nekoliko dlje, zato jih pustimo kaliti približno 10–14 dni. Najdlje kalitakorenje in peteršilj, in sicer tri do štiri tedne. Zapišite si število semen, ki ste jih dali v kalitev, rezultat pa nato izračunajte v odstotkih. Po kalitvi preštejmo semena; tista, ki so vzklila, naj bi imela jasno vidno, zdravo kalico ali že nastajajoče kotni listi. Ta so kaliva, nekaliva semena pa ostanejo nespremenjena.
Že v januarju lahko začnemo s predgojenjem nekaterih vrst paradižnika in paprik (zlasti sort za rastlinjak; za poljske sorte je čas kasneje, še posebej če nimamo rastlinjaka). Ljubijo toploto, za kalitev potrebujejo temperaturo vsaj 20 °C (paradižniki), paprike pa še več, 25 °C, enako velja za užitne perujske mochine (tudi te je že mogoče posejati). Sejemo tudi zeleno (korenčkov zeleno ima vegetacijsko obdobje do 270 dni, stebelno zeleno je za mesec krajše, listno pa za dva meseca), semenom zadostuje temperatura 15 °C (vzklijejo v mesecu dni, pri 20 °C v enem tednu), zgodnje sorte cvetače, zgodnji brokoli, zgodnje sortekolerabe ali solate, ki jih bomo kasneje pospešili v parniku, v rastlinjaku in v toplejših območjih tudi na gredici pod netkano tkanino. Med cvetlicami že zdaj sadimopelargonije in petunije; če jim zagotovimo temperaturo 20–25 °C, naj bi vsi v mesecu vzklili. S predhodno vzgojo lastnih sadik ne bomo pridobili le poceni sadik, ampak bomo predvsem imeli iz česa izbirati (izgojena je pestra paleta sort). Neposredno v rastlinjak (če je ogrevan) lahko sejemo korenje in redkvice, ob ugodnem vremenu pa tudi v parnik ali neogrevan rastlinjak.
Pred pozno zmrzaljo rastline (zelišča, jagode, rabarbaro, čebulnice) zaščitimo s plastjo iglic, slame ali netkanega materiala. Pred temperaturnimi nihanji zaščitimo odporno zelenjavo (z netkanim materialom, z rahlim senčenjem).
V brez zmrzali zalivamo zimzelene rastline.
Doma ali v kleti pobiramo pospešeno zrasle cvetne popke radiča, brstičnega ohrovta,kodrastega ohrovta in pora. Po potrebi jih zalivamo.
Doma za oknom in v rastlinjaku lahko zelo enostavno pospešimo rast zelišč, kot so na primer meta, melisa, drobnjak,rukola ali peteršilj.
Poganjke ribeza, agresta, malin in robid ter mlajša drevesa (npr. jablana, hruška, češnja, marelica, sliva, oreh) zaščitimo pred obgrizovanjem divjadi.
Občas pregledamo shranjene gomolje krizantem, gladiolusov, begonij in krompirja.
"
