Cvetijo večji del leta, trobentice za cvetlične korita in za gredice

Cvetovitrobentice niso le lepi, ampak nekatere vrste tudi prijetno dišijo in so na voljo v številnih odtenkih ter barvnih kombinacijah. Odlično se bodo obnesle tako v predvrtu kot v okrasnih gredah, v okenski koriti in drugih prenosnih posodah. Ne zahtevajo nobenega posebnega negovanja in jih zlahka gojijo tudi začetniki.

Vijolica (Viola), v ljudskem jeziku znana tudi kot »violka«, je dvoletnica, lahko pa je tudi kratkoživa trajnica. Rastlina zraste do višine 15–20 centimetrov, vzgojena je bila v 19. stoletju iz divje trikolorne vijolice, za katero pravijo, da je zelišče ljubezni in da ima pomirjujoče učinke. Vijolice so bile vzgojene v veliko različnih barvah in njihovih kombinacijah, od bele do črne (že več kot 450 vrst). Nekatere so enobarvne, druge večbarvne ali imajo barvno izrazito središče, spet druge imajo zanimiv vzorec, nekatere so drobnocvetne, druge pa imajo cvetove velike tudi do osem centimetrov.

Glede na čas setve cvetijo v bistvu od pomladi do prvega mraza (glede na čas cvetenja jih delimo na zgodnje, ki imajo drobnejše cvetove, so v veliki meri mrazovzdržne in cvetijo od jeseni, skozi zmerno zimo do pomladi; pozne, ki cvetijo od pomladi do konca poletja; ter japonske F1-hibride z velikimi barvitimi cvetovi, ki pa ne prenesejo zime).

Rastline lahkopredhodno vzgojimo iz semen (za spomladansko cvetenje posejemo semena v juniju in juliju, za jesensko pa zgodaj spomladi), vendar bodo zacvetele šele drugo leto, ali pa kupimo že vzgojene sadike. Če kupujemo sadike, naj imajo 6–9 pravih listov. Vijolice so med redkimi cvetlicami, ki dobro prenašajo presaditev tudi v času cvetenja. Tla naj bodo humusna z dovolj hranilnih snovi, najbolje obogatena z zrelim kompostom, prepustna in rahlo vlažna. Odrasle sadike sadimo v razmiku 15–25 cm. Če sadimo trobentice v lončke, poskrbimo za dobro drenažo.

Zalivamo po potrebi, kar je nujno zlasti v sušnem obdobju.Gnojimo 3–4-krat na mesec z gnojilom za cvetoče rastline, zemljo pa občasno rahljamo. Vijolice ne prenašajo neposredne sončne svetlobe in suše. Najraje imajo polsenčne lege. Pri visokih poletnih temperaturah trobentice večinoma prenehajo cveteti, ponovno pa začnejo, ko se nekoliko ohladi. Za zimo trobentice na gredah prekrijemo z iglicami, če pa ravno ne zmrzuje, jih zalijemo. Lončke lahko shranimo v svetlih prostorih brez zmrzali ali jih zakopamo v zemljo.

Lahko jih kombiniramo z nekaterimitrajnicami ali čebulnicami.