Manj znane vrste rastlin, primerne za solate (2. del)
V današnjem članku bomo prosto nadaljevali prejšnjo razpravo o manj znanih rastlinah, ki so primerne za solate in hladne jedi. Predstavimo si torej še nekaj alternativ manj znanih listnatih zelenjav, ki bodo popestrile jedilnik in prinesle veliko dragocenih vitaminov.
Poljski solatnik – nežna solata z odličnim okusom, ki jo lahko sejemo skozi celo leto. Najprimernejši je jesenski setev, saj ta solata ne zmrzne in sveže liste lahko uživamo skozi celo zimo. Liste lahko brez težav pobiramo tudi pod snegom. Če ga posadimo med trajnice in pustimo, da se prosto razmnoži (kar v tem primeru ni problem), bomo imeli pridelek zagotovljen skozi celo leto in to skoraj brez truda. Uporablja se enako kot glavna solata, najbolje surova sama, z omako iz kisle smetane, kisa ali olivnega olja. Odlična je dodana v mešanico drugih zelenjav, mešano solato pa lahko dopolnimo tudi z jajcem ali sirom.
Prepletena batolka – tako kot poljski solatnik je to vrsta solate, ki jo lahko pobiramo tudi pozimi pod snegom. Drugače se imenuje tudi zimski portulak ali indijanska solata, je nizka in spominja na poljsko solato, ima pa okroglejše liste in manj izrazit okus, podoben glavnati solati. Sejemo jo v februarju in marcu, pobiramo pa jo po 6 tednih, vendar je veliko boljša jesenska setev – v septembru za pobiranje še pred zimo ali v oktobru za pobiranje med zimo. Pri spomladanskem in jesenskem sejanju lahko rastline odrežemo nad tlemi, saj bodo ponovno zrasle. Pozimi pobiramo cele rastline.
Rukola(lat. Eruca sativa) je enoletna solatna zelenjava, ki je povsem samoumeven in nepogrešljiv del italijanske kuhinje. Ima izrazit okus. Goji jo lahko s postopnim sejanjem od marca do avgusta, pobiramo pa jo že po 6–8 tednih. Dobro uspeva tudi v koritu na okenski polici. Najbolje je pobirati res mlade liste, saj so prijetno pikantni, podobni redkvici. Starejši so sicer nekoliko grenki, a so zato primerni za toplotno obdelavo, pri kateri izgubijo grenkost. V Italiji starejše blanširane liste dodajajo v testenine, rižoto, na pico ali pa jih popražijo na olivnem olju s česnom in postrežejo kot prilogo k mesu ali ribam. Mladi listi so odlični s paradižniki, baziliko in česnom, okusna je tudi solata z dodatkom svežega sira (kot je feta), oljk in pomaranč.
Rukola – je trajna vrsta solatne zelenjave (latinsko Diplotaxis tenuifolia ali tudi Rucola selvatica). Ima dolg valjast koren, ki običajno brez težav prezimi, spomladi pa iz njega vzklijejo pri tleh ležeče rozete listov. Te je treba nenehno obrezovati, saj takoj, ko rastlina zacveti, listov ni več mogoče jesti. Tudi pred cvetenjem ima močno pikanten in grenak okus, zato jo raje uporabljamo kot začimbo. Nekaj lističev dodamo v solato, meso, špinačo ali kamorkoli, kjer želimo dosečiizrazit okus.
