Gojenje čičerike – vse, kar morate vedeti

Čičerika, imenovana tudi rimski grah, je takoj za fižolom druga najbolj gojena stročnica na svetu. V Češki republiki se prideluje le v zanemarljivih količinah, saj ji bolj ustrezajo topli in suhi podnebni pogoji, kakršne prevladujejo predvsem v naslednjih državah: Indiji, Turčiji, Pakistanu, Iranu, Mehiki in Kanadi. V Evropi bi čičeriko našli v območjih okoli Sredozemnega morja.

Čičerika je enoletna samoprašna rastlina, zraste do višine okoli 30–60 cm in se močno razveja. Celotna rastlina ima na površini žlezaste dlačice, ki izločajo organske kisline (oksalno, jabolčno in citronsko). Zaradi visoke vsebnosti oksalne kisline ni primerna za krmo. Razlikujemo med dvema vrstama čičerike:vrsto »kabuli« z belimi cvetovi in velikimi kremastimi semeni ter vrsto »desi« z rdeče-rožnatimi cvetovi in manjšimi temnimi semeni.

Gre za rastlino s kratkim vegetacijskim obdobjem (približno 100–120 dni). Čičerika je zahtevna glede svetlobe in toplote, zato jo je treba posejati zgodaj, najbolje konec marca – v začetku aprila, v globino 4–7 cm (zamrzne pri -5 °C) in z razmakom med vrstami 30–50 cm. Na splošno je čičerika razmeroma nezahtevna glede tal, vendar bolje prenaša lažja tla. Zori enakomerno, se ne razpoči, ne poleže in je posebej odporna proti plevelu, boleznim in škodljivcem.

Tako kot vse stročnice se tudi čičerika odlikuje po visoki hranilni vrednosti, predvsem kar zadeva vsebnost beljakovin (18–25 %), se približuje soji, vendar ima dvakrat večglikidov–saharidov (40 %), maščob 5–10 % (vsebuje veliko nenasičenih maščobnih kislin – linolne in linolenske) ter vlaknin 5,2–19 %. Čičerika vsebuje le majhno količino vitamina C, vendar ima na primer v primerjavi s sojo do osemkrat več vitamina A, osemkrat več natrija in dvakrat manj kalija.

Čičerika se uporablja predvsem v prehrambni industriji. Njena uporaba je podobna kot pri grahu. Srečamo jo v številnih oblikah: juhe, kaše, polpete, palačinke, konzervirana hrana, testenine, salame, slaščičarske izdelke, pekovske izdelke (čičerkina moka), solate, namazi ter v zadnjem času vsepovsod prisoten humus, katerega osnova so prav čičerika, limonin sok in druga posebna začimbna zelišča. Zaradi svoje visoke hranilne in energijske vrednosti se čičerika uporablja kot krmno zrno, kjer tvori osnovo krmne mešanice za konje in prežvekovalce. V Indiji, kjer se najbolj prideluje, se njeni listi uporabljajo tudi kot zelenjava.