Pripravite vrt na zimo, zdaj je skrajni čas
Prekopati gredice, pripraviti ribnik na zimo, občutljive rastline prekriti s plastjo iglic ali slame.... Preden pridejo zmrzali, je treba vrt dobro pripraviti na zimo. Še vedno pa lahko sadite in sejete.
Če pri vas ni bilo preveč vetrovno vreme, vrt še vedno krasijo barvito listje na drevesih, zadnji jesenski cvetovi, kot so krizanteme, ter okrasni plodovi grmovnic. Pri kopanju in grabljenju listja si lahko poleg tega na svežem zraku kar prijetno razgibate telo!
Usušajoče se listje ščiti živo sredico grmov okrasnih trav in občutljivih trajnic, zato jih jeseni načeloma ne obrezujemo. Pred zmrzaljo je bolje pozimi zaščititi tudi mrazu odporne trajnice, saj jim zmrzal lahko poškoduje plitve korenine in dno rastlin.
Manjkajoči sneg (ki je odličen izolator) nadomesti plast suhe slame, listja in ostankov sena ali netkanega materiala. Uporablja se tudi zračno in trpežnoiglastje –v vsakem vrtu se ponavadi najdejo odvečne veje in vejice iglavcev.
Dobro bo služila tudi plast komposta, nasuta okoli rastline, ali kateri koli drug mulč. Zaščito pred zmrzaljo potrebujejo tudi zunanje posode, v katere so posajene rastline skozi vse leto – če so postavljene na vrtu, jih lahko za zimo zakopljete v zemljo, na balkonu ali terasi pa jih je treba temeljito izolirati.
»Zaščito pred zmrzaljo je pozimi dobro zagotoviti tudi mrazu odpornim trajnicam.«
Kombinacija zime in prekomerne vlage je nevarna za suho ljubeče skalnice, kot je na primer Lewisia. Takšne občutljive rastline prekrijemo od zgoraj, na primer s steklom, vendar morajo imeti še vedno dovolj zraka in svetlobe.
Da sneg ne bi zlomil dreves in grmovnic, jih zaščitimo s strešicami iz desk ali jih povežemo v stožce.
Prezimiliti je treba tudi vrtno jezerce. Zadostna globina jezerca bo zagotovila varno prezimovanje ribam in rastlinam, na to pomislite že ob njegovi izgradnji. Nekatere toploljubne vodne rastline, ki poleti krasijo ribnik, pa je treba za zimo prenesti v hišo; mednje sodi na primer občutljivi vodni hijacint.
Pod drevesa in grmovje lahko plitkovkopljete nekaj zrelegakomposta ali gnoja, idealno pod celotno krošnjo, tik ob deblu, kjer je veliko manj drobnih korenin, ki črpajo hranila. Kompostkoristi tudijagodam, kjer ga nanesete med grmičke; hkrati služi kot zaščita pred zimskimi zmrzali.
S kompostom ali gnojem lahko izboljšate tudi prst na gredah.
Zemljo je najbolje prekopati takoj jeseni, ne odlašajte s tem do pomladi. Prezimo se v tleh bolje razgradijo vsi organski ostanki, tla si odpočijejo, tudi vzklile plevele s prekopavanjem in obračanjem izgubijo moč, do pomladi običajno ne preživijo, prav tako kot ličinke škodljivcev.
V novembru lahko še posejete zgodnjo korenčk, koreninski peteršilj, redkvice,solato inčebulo; zemlja naj bo hranljiva in težja. Če posevke prekrijete z belo netkano tkanino, bodo pri spomladanskem pridelku imele prednost.