Rastline, ki v vrt prinašajo sredozemsko vzdušje – kany

Kanny so v vrtu nepregledljive, nezahtevne in vsestranske. Po svojem značaju se ne prilegajo le v sodobne mestne nasade in vrtove, temveč tudi v vaške vrtove ob tradicionalnih kočah. Če kanne pravilno prezimite in jim med rastno dobo posvetite malo pozornosti, so v bistvu dolgožive rastline, ki lahko naše vrtove in terase krasijo še mnogo let.

Indijska kanna (Canna indica) izvira iz toplih območij Srednje in Južne Amerike. Vzgojenih je okoli 50 botaničnih vrst. V Evropo so kanne prinesli portugalski in španski pomorščaki kmalu po odkriteljskih potovanjih Krištofa Kolumba. Čeprav se v naših vrtovih in parkih pojavlja precej pogosto, je občutljiva na mraz. Zato jo moramo pravočasno pospraviti in ustrezno pripraviti na zimo.

Kanne so rastline z gomoljastimi korenikami, ki se razraščajo v vse smeri.
Iz popkov na koncih korenik zrastejo veliki listi, katerih peclji tvorijo močno zeliščno steblo. Listi imajo izrazito žilavost in so glede na sorto zeleni do vinsko rdeči ali različno progasti. Cvetovi so tridelni, v premeru veliki 4–8 cm, v živahnih odtenkih od rumene, prek oranžne, rdeče, rdeče-roza do vijolične ali v kombinaciji teh barv. Vzgojene so tudi sorte z belkastimi cvetovi.
Cvetijo od maja do oktobra. Cvetovi rastejo v skupinah po nekaj v pokončnih ali visečih cvetnih socvetjih. Po odcvetanju se na rastlini oblikujejo okrasni, tridelni, 2–3 cm veliki »bodasti« plodovi, ki vsebujejo približno 0,5–1 cm velika črna semena.
Glede na sorto je rastlina skupaj s cvetnimi grozdi visoka 50–150 cm.
Kanne bodo rade sončna do rahlo senčna rastišča, v globlji senci pa sorte z barvitimi listi zbledijo ali izgubijo progaste vzorce. Tla morajo biti prepustna in hranljiva. Potrebujejo dovolj vlage. Gnojenja ni potrebno, če so posajene v svežo zemljo.

Takoj ob prvih nočnih zmrzalih jih moramo izkopati iz zemlje, saj bi močnejše zmrzali uničile korenike. Stebla odrežemo tik nad tlemi in izkopljemo korenike. Iz posod za gojenje je to enostavno, pri rastlinah, gojenih na gredah, pa moramo biti previdni, da ne poškodujemo gomoljev. Morebitne poškodovane dele odrežemo in rane pustimo, da se dobro posušijo. Gomolje očistimo in shranimo v posode s suho šoto ali peskom. Posode postavimo v nezmrznjen, hladen prostor s temperaturo 5–15 °C. Gomolje občasno pregledamo.

V začetku marca korenine razdelimo in tako razmnožimo kanje ter jih hkrati pomladimo. Bolje bodo cvetele. Na koreninah pustimo 3 do 4 vršičke s popki. Rezne rane pustimo en dan ali dva, da se posušijo.
Razdeljene rastline posadimo v lončke in jih postavimo na okensko polico, da jih predhodno vzgojimo. Po koncu zmrzali jih lahko posadimo na zunanje grede ali v lončkih postavimo na terase in balkone.