Kako gojiti česen
Česen je verjetno največji dar naravne medicine. Že v 19. stoletju so odkrili njegove antibakterijske učinke, zato ga lahko tudi danes uporabljamo za zdravljenje številnih zdravstvenih težav. Poleg tega pa ima odličen okus in v svetu zelenjave verjetno nima konkurence. Kot pri vsaki zelenjavi velja tudi za česen, da se doma pridelanemu nič ne more primerjati. Če imate na voljo košček zemlje, se splača priskrbeti kakovostno sadilno česen in se pogumno lotiti gojenja. V današnjem članku smo za vas povzeli najpomembnejše informacije o gojenju sadilnega česna.
Takoj po nakupu, ko so glavice razdeljene na posamezne stroke, je česen mogoče namočiti, torej že septembra. V 12 urah po namakanju je treba stroke posušiti in do sajenja shraniti na suhem, prezračenem mestu.
Za zaščito pred najpogostejšim škodljivcem, česnovim ušem, je priporočljivo česen namakati 2–3 ure v pripravku Sulka, ki je koncentrat žvepla in sadilni česen ščiti tudi pred plesnimi in glivičnimi boleznimi. Če česen namočimo v Sulki prej, je bolje, da posamezne stroke pred sajenjem namočimo v vodo za približno 1 uro in jih po sušenju čim prej posadimo.
»Česen je dobro namočiti pred sajenjem in ga posaditi šele tik pred zamrznitvijo tal. Tako se bomo izognili napadu škodljivcev in plesni.«
Na splošno velja, da je najučinkovitejša zaščita pred napadom sadilnega materiala pozno sajenje česna – najboljši čas za sajenje je dan pred zamrznitvijo.
Česen je zelenjava druge kategorije. Če zemljišče ni bilo dovolj pognojeno pred prejšnjo kulturo, ga pred sajenjem pognojimo s Cereritom. Na začetku vegetacije, v drugi polovici aprila, sredi maja in po obiranju glavic dodajamo le dušik. Če je suša, česen namakamo takoj po sajenju. Česen ima povečane potrebe po vodi od sredine maja do sredine junija. Med rastjo rahljamo trdo skorjo na tleh in med vrstami ohranjamo rahlo površino. Redno odstranjujemo plevel.
Pred samim sajenjem izločimo stroke, ki so poškodovani ali napadeni s kakšno boleznijo, vse ostale pa posadimo. Da stroki v tleh ne bi bili napadeni s fuzarijo, mora temperatura tal trajno padati pod 9 °C. Sadimo v razmiku, odvisno od sorte 5–12 x 20–40 cm, globina sajenja pa je približno 6 cm. Po sajenju zemljo utrdimo in zalijemo.
Žetev »paličkov«poteka takrat, ko jim ostane pet mesnatih listov – ti so lahko tudi rumeni. Česen »nepaličak«požanjemo, ko ima približno polovica rastlin listje položeno na tla.
Česen sušimo skupaj z listjem ali vsaj z njegovim večjim delom, sušenje traja najmanj en mesec. Rastline zavežemo v snope in jih obesimo na senčno mesto z dobrim pretokom zraka. Po sušenju listje odrežemo približno 3 cm nad čebulico, korenine pa skrajšamo na približno 0,5 cm.
Prebrane glavice shranimo na suhem in prezračenem mestu.
