Sončnice za lepoto, veselje in korist – niso nujno samo rumene

Rumene, zlate, vijolične ali pa morda bordove... Tudi sončnice se ponašajo z vsemi barvami. Če nimate veliko prostora, lahko gojite tudi pritlikave sorte – vsakdo si lahko izbere po svoje. V času cvetenja zagotavljajo kakovostno hrano metuljem, čmrljom in čebelam, sredice, polne semen, pa so priljubljene pri pticah, ki semena pridno kljuvajo že v času zorenja (če jih pustite posušiti, boste s tem pticam popestrili zimo), cvetne liste pa lahko uporabite za okras solate ali kruha.

Sončnicani zahtevna za gojenje in prenaša različne vrste tal, vendar se na soncu in v hranljivi, rahli prsti pokaže v vsej svoji lepoti, za doseganje svojih impresivnih razsežnosti pa potrebuje zadostno zalivanje in gnojenje . Prekomerno zalivanjesončnice ne prenaša. Cvetijo od konca junija do pozne jeseni, vse do prvih zmrzali. Večina rastlin ima na vrhu močnega, dlakavega stebla le en velik cvet ( njegov premer lahko presega tudi 30 cm – odvisno od vrste). Obstajajo pa tudi vrste z več manjšimi cvetovi na enem steblu.

Pred setvijo obogatimo zemljo s kompostom. Sončnice lahko gnojimo enkrat na teden. Uporabimo lahko tudi domače naravno gnojilo iz fermentiranih kopriv, ki je med drugim bogato z dušikom. Cvetanje spodbuja tudi gnojenje s fermentiranimi perutninskimi iztrebki (uporablja se v času, ko rastlina začne oblikovati cvet). Mlade sadike zaščitimo pred polži, saj so zanje zelo privlačne. Za zaščito lahko uporabite ovratnik iz PET-steklenice z ostrim, navzven obrnjenim nazobčanim robom, pivske pasti ali vabe na osnovi železovega glukonata, ki ne ogrožajo drugih živali.

Na vetrovnem mestu lahko sončnice potrebujejo oporo, zlasti tiste večjih dimenzij, čeprav so ponavadi precej odporne. Če podvojimo vrsto, bodo same služile kot vetrobran (v primeru močnega vetra jim zadostuje opora iz vrvice). Iz njih lahko na primer ustvarimo lepo zaslonko ob kompostniku – zagotovijo mu senco in zaščito pred vetrom.