Pripravite si svoje gnojilo in se znebite veliko vrtnih in kuhinjskih odpadkov
Kompost je idealno gnojilo, ki med drugim povečuje odpornost rastlin proti škodljivcem in boleznim. Ne bo vas nič stalo, razen malo dela, hkrati pa se boste znebili velike količine vrtnih in kuhinjskih odpadkov. Kaj potrebujete? Predvsem potrpljenje, saj mora kompost dovolj dozoreti, šele takrat bo povečal rodnost in kakovost tal.
Beseda »kompost« izhaja iz latinske besede »kompositum«, kar pomeni sestava, sestav – prav sestava je namreč najpomembnejša. Kompostirati je mogoče skoraj vsako organsko snov, pomembno pa je skupno razmerje med ogljikom in dušikom. Če je v kompostu preveč ogljika (tj. veliko slame, papirja, lesnih sekancev, žagovine), se procesi upočasnijo, uhaja CO₂ in pride do preperavanja; nasprotno pa pri presežku dušika (kuhinjske odpadke, trava) pride do gnitja in uhaja amoniak.
Kaj ne smete pozabiti upoštevati?
V kompost dodajamo zemljo. Manjša količina zemlje, približno do 10 %, pospeši procese predelave. Pazite, večja količina bi procese razgradnje upočasnila. V kompostu je treba ohranjati optimalno vlažnost, da ustvarimo najprimernejše pogoje za zorenje. Ne pozabite zaščititi komposta pred soncem. Če je material v kompostu preveč suh, mikroorganizmi preidejo v mirovanje in predelava se ustavi (suh kompost lahko navlažimo z vodo ali npr. z zeliščnim kvasom – zeliščno kašo). Če je nasprotno preveč vlažen, je v njem premalo zraka in namesto aerobnih procesov prevladuje anaerobno gnitje (če obstaja nevarnost prekomernega navlaženja, preprečimo dotok vode s pokrivanjem). V kompost dodajamo in mešamo različne vrste materiala, ki ga zdrobimo; drobno sesekljan material se hitreje pretvori v kompost. Nezreli kompost premešamo. Preoblikovanje snovi lahko pospešimo z bakterijskim starterjem (na voljo v trgovinah, enako pa bo deloval na primer kvas iz koprive, kostelja, žabince ali pa perutninskega gnoja).
Kaj lahko dodamo v kompost?
Med materiale, primerne za kompostiranje, spada pokošena trava, ki jo je dobro najprej pustiti, da se posuši, če nimate na voljo drugega materiala za mešanje. Vejice in vejevje delujejo kot spodnji sloj pri pripravi komposta, saj omogočajo dotok zraka. Vendar jih je treba zdrobiti ali vsaj razrezati na koščke, manjše od 5 cm. Listje je priporočljivo najprej pustiti, da se ločeno fermentira v kupu, saj se različne vrste razgrajujejo različno dolgo. Po fermentaciji jim primešamo zemljo in star kompost. Travne plošče je najbolje kompostirati ločeno, jih zlagamo s koreninami navzgor in nato pomešamo z ostalim kompostom.
Kavna usedlina je priljubljena poslastica deževnikov, ki so za kompost zelo koristni. Lubje, papir in karton, ki niso potiskani, predhodno raztrgamo in navlažimo. Plevel lahko dodajamo le pred cvetenjem, saj uničevanje semen v kompostu ni stoodstotno učinkovito. Kar zadeva lesni pepel, ga ne dodajamo v količinah, večjih od 3–5 kg na m², pepela iz rjavega in črnega premoga pa je bolje sploh ne dodajati, saj vsebuje veliko težkih kovin.
