Ali poznate pregovor »slišati celo travo rasti«? Z bambusom na vrtu bi to lahko bilo mogoče, saj kalitev poganjkov spremlja slišno šelestenje in pokanje. Bambus raste neverjetno hitro, skoraj pred očmi. Poleg tega je vsestransko uporaben – je užiten v prehrani, služi kot gradbeni material, iz njega se izdelujejo nogavice, posoda, gradbena odra in celo orožje.

Izvor bambusa

Bambusspada v rod trav iz družine lipnic, katerih značilnost so lesnata stebla. So razmeroma nezahtevne glede podnebja, uspevajo v tropskih deževnih gozdovih, prav tako pa jih najdemo tudi na neugodnih pobočjih visokih gora. Najbolje uspeva v Aziji; brez bambusa se ne morejo obiti niti Indija, Tajska, Malezija, Filipini, Japonska in Kitajska; ta hvaležna surovina je tu povsod prisotna in se uporablja na tisoč načinov. Stebla bambusa v razmeroma kratkem času dosežejo višino30–40 metrov, njihov premer pa je okoli 30 cm(odvisno od posamezne vrste); poleg tega med rastjo dosegajo izjemno hitrost: v idealnih pogojih so nekatere vrste bambusa sposobne rasti s hitrostjo do 100 cm v 24 urah.

Gojenje v naših razmerah

Če izberete mrazu odporno vrsto, ki prenaša naše podnebne razmere, jo lahko imate tudi vi v svojem vrtu. Bodite previdni pri izbiri, saj pri nekaterih vrstah rastlina po cvetenju oblikuje semena in v celoti odmre (Fargesia), pri drugih vrstah bambusa pa odmrejo le poganjki, ki so zacveteli (npr. Phyllostachys aureosulcata »Spectabilis«), nastala semena se razsejejo in začnejo rasti nove generacije. Bambusu ustreza prepustna tla, idealna so ilovnato-peščena, z bogato zalogo hranil (pri sajenju lahko v zemljo dodamo na primer kompost ali zrelo hlevsko gnojilo). Zlasti spomladi, ko bambusi zrastejo tudi okoli deset centimetrov na dan, so te rastline dobesedno »sesalniki« hranil, predvsem dušika, vendar se z ničemer ne sme pretiravati (če je v tleh preveč dušika, lahko pride do nasprotnega učinka in bambusi nekatere svoje nove poganjke tako rekoč »zaslepijo«, ali pa so novo zrasli stebli šibki, krhki in se lomijo v vetru, ker niso uspeli dozoreti).

»Stebla bambusa v razmeroma kratkem času dosežejo višino30–40 metrov, njihov premer pa je okoli 30 cm.«

Zato rastlini spomladi dodamo večji delgnojila, preostanek pa tekom leta le v vzdrževalnih odmerkihNPK. V avgustu prenehamo gnojiti z dušikom in rastlinam dodajamo le še kalij, ki spodbuja zorenje njihovih tkiv in povečuje odpornost bambusa proti zmrzali. Glede na vrsto rasti jih razdelimo na: grmičaste vrste bambusa, ki že od tal navzgor poganjajo liste, ne potrebujejo koreninskih ovir proti nekontroliranemu širjenju, so primerne predvsem za manjše vrtove, in razraščajoče vrste, ki se s svojimi rizomi zelo hitro širijo v okolico; te večinoma zahtevajo omejitev prostora s posebno protikoreninsko folijo debeline 1–2 mm, ki sega v globino 70 cm. Sčasoma so bambusi z izrastki sposobni prekriti večje površine in tako ustvariti majhne bambusove gajčke.