Bambus se lahko goji skozi vse leto tudi pri nas

Bambusiso obsežna skupina rastlin, ki obsega več kot 600 vrst; uvrščamo jih v družino Poaceae, poddružino Bambusoideae. Največje vrste zrastejo do višine 40 metrov, obstajajo pa tudi vrste bambusa, visoke le 20 cm. V svoji domovini lahko v 24 urah zraste za neverjetnih 100 cm. Služi kot vsestranski material za podobne namene kot les, uporablja se lahko tudi za gradnjo objektov, izdelavo orodja, pohištva, pa tudi papirja in oblačil. Uporablja se tudi kot hrana, saj vsebuje predvsem beljakovine in ogljikove hidrate.

Je vednozelen, odporen, večinoma toploljuben, vendar mnoge vrste prenesejo tudi zmrzal in rastejo tudi v naših razmerah skozi vse leto na prostem. 

Bambusi izvirajo iz tropov in subtropov. Za njihovo domovino lahko štejemo zmerno podnebno območje Azije (Japonska, Kitajska, Koreja, Indija, Tajska), Ameriko ter v manjšem obsegu tudi Afriko in severno Avstralijo, kjer rastejo od nižin do visokogorskih območij. V Evropi se je bambus prvič pojavil v 18. stoletju, prinesli pa so ga pomorščaki, ki so iz Azije uvažali začimbe in tropske rastline predvsem v Nizozemsko, Anglijo in Portugalsko, od koder se je kasneje razširil tudi k nam.

Bambuse lahko glede na rast razdelimo v dve osnovni tipski skupini.
Prve so rastline, ki rastejo v grmih, druge pa so razvejane.

• Grmičaste vrste bambusa, ki se že od tal obraščajo z listi, ne potrebujejo koreninskih ovir proti nenadzorovanemu širjenju. Primerne so predvsem za manjše vrtove.

• Razraščene vrste se s svojimi rizomi (podzemnimi stebli) zelo hitro širijo v okolico, zato je običajno potrebno omejiti njihov prostor s posebno protikoreninsko folijo debeline 1–2 mm, ki sega do globine 70 cm. Sčasoma so razraščene rastline sposobne prekriti tudi večje površine.

Bambuse lahko sadimo od pomladi do začetka jeseni. Zanje je idealna lahka, prepustna in hkrati hranljiva – ne preveč kisla tla, ki jih lahko pripravimo z dodajanjem peska, perlita ali keramzita. Zlasti mlade, bujno rastoče sadike potrebujejo dovolj dušika v tleh. Ob sajenju dodajamo počasi topna dušikova gnojila ali sušen gnoj. Rastline redno gnojimo, npr. z dušikovimi gnojili za travo. Ob koncu poletja rastline pognojimo z gnojilom z majhno vsebnostjo dušika in povečano vsebnostjo kalija in magnezija, kar spodbuja zorenje mladih poganjkov in dobro pripravo rastlin na zimo. Zalivamo jih redno in obilno. Od pomladi do poletja jih razmnožujemo z delitvijo grmov.

Mladi bambusovi poganjki so odlična zelenjava, ki se postreže kot priloga ali samostojna jed.

Pozor! Sveži poganjki vsebujejo veliko škodljivih snovi – te se sicer s kuhanjem razgradijo, zato je pred uživanjem potrebna temeljita toplotna obdelava. Za prehrano lahko uporabimo tudi bambusove plodove. Zrele zrne se posušijo in zmeljejo v moko.