Kaj morate vedeti pri gojenju česna?

1. Česenne prenašaneposrednega gnojenja s svežim gnojem!, hkrati pa je precej zahteven glede vsebnosti hranilnih snovi v tleh, zato ga uvrščamo v drugo skupino. Zrelo gnojilo je mogoče pred sajenjem nanesti na parcelo le pod pogojem, da bo dobro in enakomerno pomešano s prstjo; poleg tega lahko gnojimo s kompostom, gnojnico ali uporabimo zeleno gnojenje. Med industrijskimi gnojili uporabljamo predvsem kombinirana gnojila, ki vsebujejo žveplo. Izbiramo gnojila z nizko vsebnostjo klora, saj česen tega ne mara; dajemo prednostgnojilom s kalijem v obliki kalijevega sulfata (česen potrebuje žveplo za tvorbo eteričnih olj), npr. Cererit, manj primerno pa je NPK, ki vsebuje kalij v obliki kalijevega klorida.

2. Če urejate novo gredicona t. i. zelenem travniku, je treba zemljo prekopati ali zorati že 4 mesece pred samim sajenjem. Če je zemljišče zaraščeno z uničljivimi trajnimi pleveli, kot so pir, osat ali koprive, je priporočljivo zemljišče pred začetkom del poškropiti s totalnim herbicidom. 

»Priporočljiv premor med gojenjem česna na istem zemljišču je 4 leta.«

3. Če česen sadite na gredico po kakšni predhodni kulturi, ta ne sme biti iz iste družine kot česen, torej čebula, por, drobnjak itd. Po mnenju nekaterih pridelovalcev je neprimeren tudi grah, saj je česen po njem pogosto napaden s fuzarijo; ozimna žita česen preplavijo s plevelom; po jagodah česen sadimo le pod pogojem, da te niso bile napadene s škodljivim glistom.

4. Česna na istem zemljišču ne gojimo vsako leto zapored, saj obstaja nevarnost ne le izčrpanosti tal in postopnega zmanjševanja pridelka, temveč predvsem okužbe tal z boleznimi in škodljivci ( priporočljiv premor med gojenjem česna na istem zemljišču je 4 leta). Idealna predhodna kultura so npr. krompir, po katerem je tla dobro pognojena in globoko obdelana.

5. Mesto za gredico česna naj bo na sončnem mestu, zemljišče pa naj ne bo preveč vlažno. Česen prenaša tako peščene kot tudi težke tla.

Razlika med vrstami česna – česen s cvetnim steblom tvori cvetno steblo, ki se konča s cvetnim steblom (gre za cvetno socvetje, sestavljeno iz sterilnih cvetov in cvetnih glavic), česen brez cvetnega stebla pa tega nima. Gojenje česna s cvetnimi glavicami je nekoliko bolj zahtevno, saj je treba te glavice med gojenjem odstranjevati ročno, poleg tega pa je pri obdelavi po žetvi potrebno več napora pri odrezovanju trdih listov; poleg tega jih ni mogoče ali je zelo težko spletati v venčke. Sorte brez cvetnih palic tvorijo več strokov in se lažje shranjujejo.