Poletje pripada kamilici

Prava kamilica, znana tudi kot zdravilna kamilica (latinsko Matricaria chamomilla ali Matricaria recutita), je zdravilna rastlina, znana že stoletja – v Egiptu so kamilico zaradi njenih zdravilnih učinkov posvetili Soncu in sončnemu bogu Ra, cenili pa so jo tudi stari Grki. V anglosaksonskih deželah je bila kamilica celo ena od devetih svetih zelišč. Kamilično cvetje so vdihavali in vohali pri astmi in težavah z nespečnostjo. Gre za pokončno enoletno zelišče, ki pa lahko prezimi v prizemni rozeti in tako na rastišču preživi skupaj do 3 let.

Pravo kamilico sejemo v lahko in prepustno zemljo, na gredico na polnem soncu. Semena posejemo redko na površino substrata, vendar jih ne zasipamo. Semena morajo imeti dovolj svetlobe, ki jo nujno potrebujejo za kalitev. Pod napačnim imenom rimska kamilicalahko gojimo tudi lepo kamilico (Chamaemelum nobile, sin. Anthemis nobilis), znano tudi kot lepa kamilica ali rimska kamilica. Gre za nizko trajnico, ki se goji v dveh različicah – bodisi s polnimi cvetovi bodisi s cvetovi, podobnimi pravi kamilici.

Obe vrsti imata enake zdravilne učinke, sta nizki (15–30 cm), iz tal ne odvzemata skoraj nobenih hranilnih snovi, zato sta primerni tudi kot zeleni preprogi za vse vrste gredic. Oblikuje zelo dekorativne rastline, ne moti ga hoja po njem, pri košnji pa čudovito diši. Razmnožuje se lahko le vegetativno, zato je edina možnost nakup sadike. Najbolj ji ustreza vlažna, humusna tla in rastišče na polnem soncu ali v rahli senci. Pred sajenjem v tla vdelamo tanko plast komposta. Lajša krče vseh vrst (menstrualne, želodčne, črevesne), pomirja živce, izboljša prebavo in očisti prebavni trakt. Večinoma jo dobro prenašajo tudi ljudje, ki so alergični na kamilico (ima namreč nekoliko drugačno mešanico učinkovin).

Obe vrsti kamilice zalivamo tako, da je zemlja vlažna, rimska kamilica paima raje nekoliko vlažnejšo zemljo kotprava kamilica. To so rastline, ki jih je razmeroma enostavno gojiti in jih običajno ne ogrožajo nobeni škodljivci. Cvetove pobiramo takoj po razcvetu. Pri pobiranju steblo cvetu ne sme biti daljše od 2 cm. Pobrane cvetove sušimo pri temperaturah okoli 30 °C (idealen je sušilnik z regulacijo temperature). Med sušenjem kamilice ne stresamo. Pravilno posušeni cvetovi imajo bele lističe, zeleni kelih in pecelj ter prijetno aromo. Nepravilno posušena kamilica se drobi in ima rumenkasto do rjavo barvo.

V medicini in ljudskem zdravilstvu ima kamilica resnično široko uporabo; zagotovo poznate kamilični čaj, grlo, otroško oljčico, kamilične kopeli ali obkladke itd.

Naš nasvet:

Kamilični čaj – pripravite ga iz približno 10 g posušenih cvetov kamilice in 250 ml vrele vode. Zelišče pustite, da se namoči, čaj pa pijte topel.

Kamilični izvleček – pripravi se podobno kot čaj, le da zelišče pustite v posodi, dokler se ne ohladi, nato pa ga odcedite. Izvleček se uporablja za grgranje in lahko pomaga pri vnetju grla. Deluje proti napenjanju in pri želodčnih težavah.

Odvar – ga lahko dodate v kopel za sprostitev in počitek, deluje pomirjujoče, zato se običajno priporoča ljudem z nespečnostjo.

Obkladki, kopeli, obloge in mazila – so idealni za nego kože, ekcemov in ran, saj ima kamilica celilne učinke. Deluje proti vnetjem vseh vrst in blaži utrujenost. Če kamilico uporabite za paro za obraz, boste imeli očiščeno in sijočo kožo.