Sadimo in gojimo: topinambur
Izvira iz Mehike, iz območja indijanskega plemena Topinambus, v Evropo pa je prišel šele po odkritju Amerike. Bil je priljubljena hrana Judov, zato se rastlina imenuje tudi »judovski krompir«.
Topinambur (Helianthus tuberosus L.) spada med rastline iz družine astrovk, zato je soroden sončnici. Zraste do višine treh metrov. Listi so nasprotni, podolgovato jajčasti, hrapavi. Rumeni cvetovi so manjši od cvetov sončnice. Gomolji topinamburja so podolgovate, nepravilne oblike z številnimi izboklinami, na katerih so očesa s popki; lahko so beli, rumeni, rožnati ali rdeči. Gomolji se oblikujejo poleti in jeseni ter dozorijo že v prvem letu. So odporne tudi proti močnim zmrzalam, zato jih lahko pustimo prezimiti v tleh. Gre za razmeroma enostavno gojivo netradicionalno zelenjavo, v kuhinji pa jih lahko pripravimo na številne načine.
Topinamburni zahteven glede tal in podnebnih razmer. Gomolje sesadijo zgodaj spomladiv globino približno 10 cm in v razmiku 35 x 35 do 50 x 50 cm, ali pa se sadijo v enojne ali dvojne vrste kot zaščita pred vetrom ali kot začasne žive ograje. Če imate premalo sadilnih gomoljev, lahkotopinambur gojite iz enookih sadik (to pomeni, da gomolje razrežete na koščke z enim očesom in jih po posušenju posadite v grede v razmiku 10 x 10 cm, v globino 5 cm; takoj ko rastlinice dosežejo višino 10 cm, jih presadite na gredico).
Gomolje topinamburjapobiramo od oktobra do pozne jeseni, pa tudi pozimi, če tla niso zamrznjena, in spomladi. Rastline izruvajte, tako bo večina pridelka prišla na površino tal. Pri tem si lahko pomagate z motiko. Topinambur spada med tako imenovane invazivne rastline, zato se hitro širi in lahko v nekaj letih preplavi parcelo (da se to ne bi zgodilo, je treba gomolje in ostanke, ki so ostali v tleh, temeljito odstraniti). Topinambur se slabo shranjuje, gomolji, ki so shranjeni na prostem, kmalu izsušijo in jih je mogoče uporabiti le še kot krmo za divjad.
Čeprav niso zahtevne glede tal, lahko v tleh, ki so dobro pognojena s hlevskim gnojem, s kvadratnega metrapridelate od štiri do sedem kilogramov gomoljev. Najbolje je, da jih pobirate vsako leto, čeprav na enem mestu zdržijo od 4 do 6 let; če jih pustite v zemlji brez presaditve, se zavedajte, da bodo tvorile majhne gomolje.
So odlična zelenjava predvsem za diabetike(ne povzročajo povišanja krvnega sladkorja). Vsebujejo celo vrsto organskih kislin, encimov, elementov v sledeh in mineralnih snovi. Pomagajo pri odvajanju vode iz telesa ob oteklinah, podobno kot jabolka in krompir, kot vse rastline z visoko vsebnostjo betakarotenapa so dobra preventiva proti raku. Po okusu spominjajo na nekaj med krompirjem in sončnico. Uživajo se lahko na različne načine: surove, saj so zelo nežne in okusne, dodajajo se v solate, kuhajo se in uporabljajo kot krompir (lahko se pečejo cele ali v rezinah kot čips), iz njih se pripravljajo tudi juhe. Kuhajo se le kratek čas, saj se hitro razkuhajo, naribane pa hitro porjavijo, če jih takoj ne pokapljate z limono ali kisom.
