Vse o gojenju breskovcev

Breskve so razmeroma kratkožive drevesa, ki živijo v povprečju 15–20 let. Glede na izbrano podlago zrastejo do največje višine 5 metrov.

Najverjetneje izvirajo iz Kitajske, od koder so se »perzijska jabolka« razširila v Rim in nato po Evropi. Pri nas v Češki republiki se najpogosteje gojijo v obliki grmičevja ali četrtstebla.

Navadna breskev raste tudi v divji obliki kot grm.

Breskve so toploljubne in občutljive na splošne talne razmere.

Kaj vse je treba upoštevati pri izbiri rastišča?

Breskvam ustreza sončno, dovolj odprto rastišče, najbolje na nadmorski višini do 250 m n. m., usmerjeno proti jugu in hkrati zaščiteno pred severnimi vetrovi. Tla naj bodo suha, humusna, apnenčasta in rodovitna, srednje težka do peščeno-ilovnata.

Broskvove drevesa je mogoče gojiti tudi na višjih legah (nad 450 m n. m.), vendar je tu resnično nujna prava izbira rastišča. Polovične drevesne sorte in pritlikave sorte najpogosteje sadimo v razmiku 5 x 3 do 4 m.

Pred zasaditvijo drevesa odstranimo odmrle korenine, ostale skrajšamo in drevo namočimo v vodo vsaj za 2 uri. Pri spomladanski zasaditvi opravimo osnovno obrezovanje, pri jesenski zasaditvi pa obrezovanje prestavimo na pomlad.

Mladim drevesom v prvih letih življenja zagotovimo ustrezno oporo, nekatera jo bodo potrebovala celo življenje. Kol zabijemo v že izkopano jamo, nato drevo postavimo navpično in nasipamo zemljo. Drevesce dvignemo in z njim rahlo potresemo, da se zemlja dobro porazdeli tudi pod korenine. Substrat dopolnimo, ga utrdimo in na koncu drevo pritrdimo na kol. Novo posajeno drevesce je treba temeljito zaliti s približno 15 litri vode. Ko se voda vpije, lahko mesto zasaditve prekrijemo z lubjem ali listjem.

Da bi spodbudili velikost in kakovost plodov, je pomembno gnojenje tudi po cvetenju. Pri tem dopolnjujemo osnovne hranilne snovi, predvsem kalij in dušik (dušika manj). Gnojimo lahko tudi z zrelim gnojem, vendar so za to potrebne določene izkušnje (za triletno drevo približno 10 kg gnoja, za petletno 20 kg itd.). Na voljo pa so tudi posebna gnojila, namenjena neposredno breskovim drevesom, ki nam bodo olajšala celotno delo. Vpijanje hranilnih snovi spodbudimo s škropitvijo listov z raztopino lignohumata (to uporabimo tudi za druga drevesa ali zelenjavo).
Drevesa imajo največje potrebe po vodi predvsem v maju in juniju, nato pa približno 3 tedne pred obiranjem. Voda se mora dobro vpiti v tla, da korenine ne začnejo gniti.

Breskve lahko kratkotrajno prenesejo zmrzal do -25 °C, vendar so precej občutljive na zmrzovanje. Na hladnejše vreme jih pripravimo tako, da jih ovijemo s trstjem, juto ali pa deblo in glavne veje premažemo z apneno mleko (20-odstotna raztopina gasenega apna in vode).

Breskve in nektarine trpijo zaradi številnih bolezni, tako kot druga sadna drevesa. Ena od tipičnih bolezni je na primer krivljenje listov, pri kateri se na listih najprej pojavijo rumeno-zeleni, kasneje pa rdeči, izbočeni mehurji, ki se večajo in s tem deformirajo celoten list. Listi se posušijo in odpadajo.
Preventivno ukrepajte jeseni s škropivom fungicidov z bakrovim hidroksidom, kot so Champion, Kocide in drugi.
Naše babice so za škropjenje listov uporabljale mleko. Če ste zagovorniki ekološkega gojenja, to metodo vsekakor preizkusite. Mleko spremeni pH na površini listov, kar prepreči pojav plesni in nekaterih živalskih škodljivcev.

Če veje vašega drevesa izgledajo, kot da so opečene, listje se suši, vendar ne odpada, cvetovi pa so videti, kot da jih je ožgalo zmrzalo, gre verjetno za monilijozno opeklino. Drevo preventivno obdelamo na začetku cvetenja in po koncu cvetenja, še posebej če je pomlad hladna in deževna. Zvitost in porumenelost listov ter njihovo poznejše odpadanje povzročajo tudi breskove uši, ki so tudi prenašalci drugih virusnih bolezni.
Najboljša preventiva je že pozimi opraviti škropitev s sulko ali drugim sredstvom proti prezimujočim škodljivcem.