Kako pridelati nežne liste špinače?

Svežih listov špinače (Spinacea oleracea) ni mogoče primerjati z zamrznjenimi kašami, kar mora priznati vsak, ki jo je kdaj okusil. Njeno gojenje poleg tega ni zapleteno, če izberete pravo sorto in pravi čas setve.

Za gojenje špinače je idealna ilovnato-peščena tla, ki morajo biti dovolj zadrževalna za vodo. Peščena, izsušujoča tla izboljšamo z dodajanjem komposta in zadostnim zalivanjem. Gredico, pripravljeno za setev špinače, temeljito pognojimo. Rastline v kratkem času ustvarijo veliko količino zelene mase, zato imajo visoke zahteve po hranilih v tleh. Rastlinice lahko med plevelom med vrstami dodatno pognojimo s kompleksnim gnojilom. Pri okopavanju moramo biti previdni, saj so njihove korenine plitvo ležeče.

Gredico redno plevelimo, saj bi plevel rastlinam odvzemal vodo in nujno potrebne hranilne snovi. Najprimernejši čas za gojenje špinače je pomlad in jesen, saj je špinača hladnoljubna. Toplota in dolgi dnevi špinači ne koristijo, saj prehitro zacveti, rastline so trde in brez okusa. V poletnih mesecih je primerneje gojiti štiriočesko, mangold ali lebedo. Sejemo neposredno na gredico – od marca do aprila; za jesensko žetev sejemo sredi avgusta, za prezimovanje pa jesensko setev opravimo septembra. V naših zimah je dovolj mrazovzdržna, zato jo lahko pustimo prezimiti na gredici in zgodaj spomladi pobiramo sveže, krhke liste. Rastno obdobje traja 45–65 dni od setve.

Za vsakogar se najde nekaj:

• Matador – nehibridna sorta špinače za celoletno gojenje, ima temne, srednje velike, polpokončne liste, namenjene za predelavo v svežem stanju in zamrzovanje, dobro prezimi.

• Monnopa – srednje zgodnja sorta, primerna tudi za jesensko sajenje, popolnoma mrazovzdržna špinača, primerna prav tako za jesensko sejanje, barva je temno zelena.

• Palco F1 – hitro rastoča sorta z visokim pridelkom, primerna tako za spomladansko kot jesensko sajenje, listi so temno zelene barve.

• Malabarski špinačBazela – špinač z rahlo rdečkastimi listi in rahlo kislim okusom, se seje v aprilu in maju.

• Novozelandski špinač – nehibridna sorta z mesnatimi zelenimi listi, seje se spomladi.

• Drevesni špinač – zraste do višine dveh metrov, seje se spomladi, listi se uživajo predvsem toplotno obdelani.

• Vrtna lebed – zraste do višine dveh metrov, gojita se zelenolistna in rdečelistna oblika, listi so bogat vir vitamina C, so manj sočni kot špinača, po okusu pa jo spominjajo.

• Mangold – bližnji sorodnik rdeče pese in špinače, »Rhubarb« – sorta s temnozelenimi listnimi ploskvami ter živo rdečimi peclji in žilami, »Giallo« – sorta z nežnim okusom, s peclji, ki so rumeni ali pisano obarvani, belkasti, rumeni, rožnati in vijolični.